Jedro

Podatki za identifikacijo dolžnika (tretji odstavek 17. člena ZFPPIPP) so namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom.

2. Upnik se je proti sklepu pritožil in predlagal, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Uveljavlja vse pritožbene razloge, zlasti pa kršitev pravil postopka.

3, Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep obrazložilo s tem, da upnik tudi po pozivu sodišča predloga za začetek postopka osebnega stečaja ni dopolnil tako, da bi navedel naslov dolžnikovega stalnega prebivališča in datum njegovega rojstva. Določbam 2. in 3. točke tretjega odstavka 17. člena in 1. točki prvega odstavka 232. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP je dalo moč kogentne pravne norme. Ker upnik ni sporočil datuma dolžnikovega rojstva, je po stališču sodišča prve stopnje predlog ostal nepopoln, četudi bi lahko sodišče izostanek podatka o dolžnikovem stalnem prebivališču nadomestilo z začasnim zastopnikom. Zato je predlog za začetek postopka osebnega stečaja zavrglo.

5. Sodišče prve stopnje je zgoraj citirane določbe razlagalo preozko. Upnik pravilno opozarja, da bi ob takšni razlagi lahko v situacijah, kot je ta, tj. ko o dejanskem prebivanju dolžnika ni nobenih uradnih podatkov, pa ima dolžnik v Sloveniji premoženje, upniku onemogočili uspešno predlagati stečaj. Za določitev krajevno pristojnega sodišča zadošča, da ima dolžnik na območju sodišča premoženje (druga alineja 3. točke 52. člena ZFPPIPP). Podatki za identifikacijo dolžnika (tretji odstavek 17. člena ZFPPIPP) so namenjeni jasni določitvi osebe dolžnika, tako zaradi razlikovanja do drugih oseb kot tudi zaradi lažjega ugotavljanja, kaj vse spada v stečajno maso. Upnik je v predlogu za začetek stečajnega postopka navedel dolžnikovo davčno številko in da dolžnik v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča. Na poziv sodišča je v vlogi, ki jo je vloži dne 7. 7. 2020 – zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da upnik na pozivni sklep z dne 29. 6. 2020 ni odgovoril, sporočil še datum dolžnikovega rojstva. K tej vlogi je priložil tudi dopis Ministrstva za notranje zadeve, da dolžnik v Sloveniji nima prijavljenega prebivališča (prenehanje 25. 7. 2017), stalno prebivališče v tujini pa uradno ni znano.

6. Sodišče prve stopnje je storilo relativno bistveno kršitev citiranih določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva zgoraj navedeno, ker pa je dolžnikovo dejansko prebivališče neznano, naj postopa po 82. členu ZPP, ki se smiselno uporablja tudi v postopku osebnega stečaja (prvi odstavek 121. člena ZFPPIPP).

7. Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člen ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.