Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj navedenih v sklepu.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je postavitev spomenika z lastno podobo pokojnega politika in poimenovanje parka z njegovim lastnim imenom, ki je bilo izvršeno proti volji pokojnika in njegovih družinskih članov, z zakonom določeno in v demokratični družbi nujno vmešavanje javne oblasti v izvrševanje pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja v smislu 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (v nadaljevanju EKČP) in 15. člena Ustave? Ali je občina kot del javne oblasti lahko nosilka pravic iz 39. člena Ustave in 10. člena EKČP in ali pri izvrševanju te pravice lahko uveljavlja standarde varstva v smislu navedenih določb? Ali je pri presoji nujnosti posegov v osebnostne pravice posameznika, ki jih občina izvede z oblastnim aktom, dovoljeno uporabiti enaka merila kot pri presoji nujnosti posegov v zasebnost in osebnostne pravice posameznika, ki jih posamezniki, mediji in druge pravne osebe zasebnega prava izvajajo zaradi zagotavljanja svobode izražanja? Ali obstaja upravičen interes javnosti, da javna oblast postavi kip in poimenuje park po pokojnem politiku? Ali sta postavitev spomenika in poimenovanje parka nujna zaradi zagotavljanja javnega interesa, javnih koristi oz. ustavno varovanih dobrin? Ali pravni položaj absolutno javne osebe par excellence sam po sebi opravičuje vsakršne posege v osebnostne pravice (zlasti pravici na lastni podobi in do lastnega imena) take osebe ali pa je potrebno tudi pri ugotavljanju upravičenosti posegov v osebnostne pravice take osebe narediti test sorazmernosti in presoditi, ali je konkretni poseg dopusten glede na vse okoliščine primera in ob upoštevanju kriterijev, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) oblikovalo v zadevah Von Hannover in Axel Springer proti Nemčiji? Ali gre pri postavitvi kipa in poimenovanju parka za zagotavljanje informacij in idej, ki imajo za javnost objektivno velik pomen? Ali postavitev kipa in poimenovanje parka lahko prispevata k javni razpravi o splošnih koristi oz. zadevah? Ali zgolj dejstvo, da je bil pokojni oče nekega posameznika absolutno javna oseba par excellence temu posamezniku odvzema vsakršno možnost za uveljavljanje njegove lastne pravice do pietete? Ali je postavitev kipa in preimenovanje parka z zakonom določeno in v demokratični družbi nujno vmešavanje javne oblasti v izvrševanje posameznikove pravice do pietete? Katera ustavno zagotovljena pravica ali pravna korist oz. interes lahko upravičuje posege v pravico do pietete oz. ali mora biti pravica ali javni interes, ki upravičuje poseg v pravico do pietete, zagotovljen z ustavo? V katero sfero človekove zasebnosti se uvrščajo človekova intimna prepričanja? V katero sfero človekove zasebnosti spadata lastna podoba in ime posameznika? Ali sta lastna podoba in ime absolutno javne osebe avtomatično predmet javnega interesa ali pa je treba pri omejevanju varstva lastne podobe in imena posameznika opraviti test sorazmernosti med pravico posameznika in interesom javnosti? Ali sta postavitev kipa in poimenovanje parka po pokojnem predsedniku vlade in države lahko v javnem interesu, če je tako ravnanje v nasprotju z osebnim prepričanjem, temeljnimi vrednotami in voljo pokojnega ter njegovih dedičev?

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka na odstranitev kipa s podobo dr. J. D. iz „Parka dr. J. D.“ (tj. osrednjega mestnega parka ...) in razveljavitev poimenovanja tega parka v „Park dr. J. D.“ glede pravnih vprašanj, ki so razvidna iz izreka tega sklepa. Navaja, da sodba višjega sodišča ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih oz. so ti nejasni in med seboj v nasprotju, zaradi česar je v postopku pred višjim sodiščem prišlo do bistvenih kršitev. Zatrjuje, da o podobni ali primerljivi zadevi sodne prakse vrhovnega in drugih sodišč ni. Od odločitve vrhovnega sodišča je pričakovati odločitev o pravnih vprašanjih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, kar predlagatelj pri posameznih vprašanjih še konkretizira.

2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpolnjeni glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa. Zato je revizijo na podlagi 367.c člena ZPP v tem delu dovolilo.