Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odločanje o plačilu neplačanih davkov in prispevkov družbe, ki je bila izbrisana iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ki se izterjuje od družbenika izbrisane družbe, ne spada v sodno pristojnot.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke iz razloga, ker za odločitev o sporu ni pristojno sodišče (2. odst. 18. člena Zakona o pravdnem postopku ZPP). Tožeča stranka je zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov navedenih v 1. odst. 338. člena ZPP, v kateri predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo, da zadeva ne spada v sodno pristojnost. Terjatev se nanaša na plačilo neporavnanih davkov družbe, ki je bila izbrisana iz registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, izterjuje pa se zoper družbenike, ki niso davčni zavezanci v smislu Zakona o davčnem postopku, zoper katere bi tožeča stranka lahko postopala po davčnem oziroma upravnem postopku. Z izbrisom družbe iz sodnega registra družbeniki ne pridobijo status davčnega zavezanca in zato postopek zoper njih po določilih Zakona o davčnem postopku ni mogoč. Ker davčnega zavezanca ni, upnik lahko terja le plačilo terjatev, ki jih je izbrisana družba dolgovala, ne more pa od družbenika zahtevati plačila davka samega. To pa tožeča stranka lahko stori samo v sodnem postopku. Termin pravno nasledstvo obsega namreč le univerzalno pravno nasledstvo. Družbeniki niso univerzalni pravni nasledniki izbrisane družbe iz registra. Obveznost družbenikov je možno opredeliti le kot jamstvo družbenika za obveznosti izbrisane družbe. Gre za posebno obliko pravnega nasledstva. Postopek izbrisa družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti sodi v okvir insolvenčnega prava. Temeljno načelo insolvenčnega prava je načelo enakega obravnavanja upnikov, ki bi bilo kršeno, če bi tožeča stranka svojo terjatev lahko poplačala po pravilih davčnega postopka, medtem ko bi drugi upniki morali predlagati ustrezen sodni postopek. Pritožba ni utemeljena. Terjatev, ki jo tožeča stranka v tožbi uveljavlja, je plačilo davkov in prispevkov. Za izterjavo davkov in prispevkov je pristojna Davčna uprava Republike Slovenije, postopek, v katerem to stori, pa je urejen v Zakonu o davčnem postopku (ZDAP Ur. l. RS št. 18/96). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odločanje o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost in je zato pravilno uporabilo določilo 2. odst. 18. člena ZPP, ko je tožbo zavrglo. Dejstvo, da gre za izterjavo davkov in prispevkov od družbenikov izbrisane družbe iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij, ne vpliva na naravo vtoževane obveznosti. Še vedno gre za davčni dolg, višino katerega se ugotavlja in izterjuje po pravilih, ki so določena v Zakonu o davčnem postopku. Sodišče ni pristojno za ugotavljanje obstoja davčne obveznosti. Za obveznosti družbe izbrisane iz sodnega registra na podlagi določil Zakona o finančnem poslovanju podjetij, odgovarjajo družbeniki kot njeni pravni nasledniki. To pomeni, da družbeniki vstopijo v pravni položaj izbrisane družbe. Gre za singularno pravno nasledstvo. Za spremembo stranke na pasivni strani, ne pa za spremembo narave terjatve. V kolikor se pritožba sklicuje, da bi se morala uporabiti pravila insolvenčnega prava, je pritožnici pojasniti, da je tudi v stečajnem postopku za ugotavljanje obstoja davčnega dolga, ki je sporen, pristojna Davčna uprava, ne pa sodišče (Republika je v primeru, če je njena terjatev iz naslova zapadlih a neplačanih davkov sporna, napotena na upravni postopek, ne pa na sodni postopek). Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni našlo razlogov na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Pritožbo tožeče stranke je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).