Jedro

Dolžnik je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnostni nekdanjega ZIP. Zato je potrebno pri odločanju o ugovoru uporabi določbe ZIP in ne dolčbe ZIZ. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti tedanjega ZIP, ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve. Zato je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je ugovoru, čeprav ni bil podprt z dokazi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba ter odločilo, da se postopek nadajuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. I 7155/98 z dne 17.3.1998 zaradi izterjave zneska 21.790,00 SIT, zakonitih zamudnih obresti in izvršilnih stroškov. Dolžnik je dne 7.10.1998 vložil ugovor zoper sklep o izvršbi z navedbo, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. Prvostopno sodišče je v zvezi z dolžnikovim ugovorom izdalo sklep opr. št. I 7155/98 z dne 10.11.1998, s katerim je sklep o izvršbi razveljavilo v 2. tč. izreka, torej del sklepa, s katerim je dovoljena izvršba in nadalje odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku. Zoper zadnji sklep se pritožuje upnik in v pritožbi navaja, da dolžnik svojega dolga ni plačal, prav tako pa ugovoru ni priložil dokazov za svojo trditev, da je dolgovani znesek v celoti poravnal. Zato bi moralo sodišče izdati nov, popravljen sklep. Pritožba ni utemeljena. Vlogo upnika, vloženo dne 26.11.1998, je potrebno obravnavati kot pritožbo proti sklepu z dne 10.11.1998, ker je to po svoji vsebini. Te vloge ni mogoče upoštevati kot predlog za popravo sklepa, saj ne gre za napake v imenih in številkah ali druge očitne pisne ali računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike ali neskladnosti prepisa sklepa z izvirnikom. Upnikova pritožba torej zatrjuje, da upnik ni priložil dokazov za trditev, da je dolgovani znesek poravnal. To drži, vendar ta okoliščina ne more pripeljati do drugačne odločitve, kot jo je v izpodbijanem sklepu sprejelo prvostopno sodišče, ki je sicer ob pravilni odločitvi navedlo napačno pravno podlago za tako odločitev. Sklicevalo se je namreč na 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in na 1. odst. 61. čl. ZIZ ter na 2. odst. 62. čl. ZIZ. Uporaba navedenega zakona pa v tem primeru ni pravilna, saj je bilo potrebno uporabiti določbe prej veljavnega Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Ugovorni postopek je bil namreč v prejšnjem zakonu urejen drugače in sicer po 55. in po 55. a čl. ZIP ni bila potrebna obrazložitev ugovora proti sklepu o izvršbi, prav tako pa v fazi ugovora ni bilo potrebno predložiti dokazov za utemeljitev ugovora. V danem primeru je prvostopno sodišče sklep o izvršbi izdalo dne 17.3.1998, dolžnik pa je ugovor proti sklepu o izvršbi vložil dne 7.10.1998, to je v času veljavnosti nekdanjega ZIP. Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je namreč pričel veljati dne 15.10.1998. Dolžnik, ki je vložil svoj ugovor v času veljavnosti nekdanjega ZIP, torej ni bil dolžan predložiti dokazov za svoje ugovorne trditve, iz česar sledi, da je o dolžnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine prvostopno sodišče pravilno odločilo v skladu z 2. odst. 55. a čl. ZIP, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in da se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, torej v pravdnem postopku. Glede na navedeno je zaključiti, da je prvostopno sodišče s svojo odločitvijo pravilno uporabilo določbe postopka in da je zato pritožba neutemeljena. Glede na to jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.