Jedro

V obravnavanem primeru je bila sodba prvostopnega sodišča, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana dne 11.12.2006, torej še po starem ZUS, zato je morala vsebovati tudi pravni pouk v skladu s starim ZUS. Tožniku je bila vročena 3.1.2007, torej po uveljavitvi novega ZUS-1. Pritožbo je vložil priporočeno po pošti 18.1.2007, torej po novem ZUS-1, zato jo je treba v skladu s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Ker je bila prvostopna sodba izdana še pred uveljavitvijo ZUS-1, je prvostopno sodišče pred odločanjem o vloženem pravnem sredstvu tožnika z dopisom z dne 25.1.2007 pravilno pozvalo, naj se v danem roku opredeli do vložene pritožbe glede na določbe ZUS-1 in ga opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Ta dopis je tožnik prejel, vendar nanj ni odgovoril. Ker je pritožba zoper odločitev prvostopnega sodišča dopustna le ob pogojih ZUS-1, ti pa v tem primeru niso bili izpolnjeni, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je nedovoljeno pritožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče kot nedovoljeno zavrglo tožnikovo pritožbo zoper sklep prvostopnega sodišča, opr. št. U 453/2005-11 z dne 11.12.2006. Svojo odločitev je oprlo na določbe 66. v zvezi s 73., 104. in 107. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) in ustrezne določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Zoper sklep prvostopnega sodišča se pritožuje tožnik. Navaja, da ne razume ničesar več. V izpodbijani sodbi je bil tudi pravni pouk, v katerem je pisalo, da lahko zoper to sodbo vloži pritožbo. Zdaj pa mu je to pritožbo zavrgla ena od sodnic, ki je bila v senatu, ki je izdal sodbo s pravnim poukom. Zato je navedeni sklep nezakonit in neustaven. Upravni spor je tekel po starem ZUS, sodba je bila izdana po starem ZUS, prejel jo je 3.1.2007, prvi delovni dan po novoletnih praznikih, torej mu je bila "vročena" v letu 2006, pred uveljavitvijo ZUS-1. Pravico do pritožbe pa mu zagotavlja neposredno 25. člen Ustave RS. Meni, da je v izpodbijanem sklepu neskladje med izrekom, v katerem piše, da se pritožba zavrže, in obrazložitvijo, v kateri piše, da se zavrne, ker je neutemeljena, v nadaljevanju pa nedovoljena. Prvostopno sodišče mu ne prizna pravice do dostopa do sodnega varstva. Predlaga, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in po zakonu in ustavi odloči o njegovi zavrženi in nedovoljeni pritožbi, podrejeno oziroma dodatno pa, da ga v bodoče vsi organi oziroma upravna oblast RS, predvsem pa Davčna uprava RS, pustijo pri miru.

Pritožba ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati nov ZUS-1. Ta 1. odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe tega zakona (torej ZUS-1), če ni s posebnim zakonom drugače določeno. V 2. odstavku 107. člena ZUS-1 pa je določeno, da zadeve, v katerih so bile pritožbe vložene pred uveljavitvijo ZUS-1 (torej pred 1.1.2007), vrhovno sodišče ob predpisanih pogojih obravnava kot pritožbe po ZUS-1, druge pa, ob izpolnitvi predpisanih pogojev, kot revizije po ZUS-1. V 104. členu ZUS-1 je določeno, da se za postopke, ki so ob uveljavitvi ZUS-1 v teku, uporabljajo določbe starega ZUS, kolikor novi ZUS-1 ne določa drugače. V obravnavanem primeru je bila sodba prvostopnega sodišča, opr. št. U 453/2005-11, ki jo je tožnik izpodbijal s pritožbo, izdana dne 11.12.2006, torej še po starem ZUS, zato je morala vsebovati tudi pravni pouk v skladu s starim ZUS. Tožniku je bila vročena 3.1.2007, torej po uveljavitvi novega ZUS-1. Pritožbo je vložil priporočeno po pošti 18.1.2007, torej po novem ZUS-1, zato jo je treba v skladu s 1. odstavkom 107. člena ZUS-1 obravnavati po novem ZUS-1. Po določbi 73. člena ZUS-1 je pritožba dovoljena le, če je sodišče (prve stopnje) samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt, ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1. V obravnavanem primeru pa je sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikovo tožbo, torej ne gre za situacijo iz 1. odstavka 73. člena ZUS-1, zato pritožba zoper tako sodbo po ZUS-1 ni dovoljena. Pravilna in zakonita je torej odločitev prvostopnega sodišča v izpodbijanem sklepu, ki je tožnikovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Taka odločitev ima podlago v 1. odstavku 343. člena ZPP, po katerem predsednik prvostopnega senata zavrže nedovoljeno pritožbo. ZPP pa se primerno uporablja za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena (1. odstavek 22. člena ZUS-1, prej pa 1. odstavek 16. člena ZUS) Ker je bila prvostopna sodba izdana še pred uveljavitvijo ZUS-1, je prvostopno sodišče pred odločanjem o vloženem pravnem sredstvu tožnika z dopisom z dne 25.1.2007 pravilno pozvalo, naj se v danem roku opredeli do vložene pritožbe glede na določbe ZUS-1 in ga opozorilo na pravne posledice, če tega ne bo storil. Ta dopis je tožnik prejel dne 29.1.2007, vendar nanj ni odgovoril. Torej je sodišče prve stopnje njegovo pritožbo utemeljeno zavrglo. S tem pa ni bila kršena njegova pravica iz 25. člena URS. V 25. členu Ustave RS (URS) je določeno, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih. Ta določba torej ne jamči le pravice do pritožbe, temveč tudi do drugega pravnega sredstva. V ZUS-1 je pravica do pritožbe omejena na primere iz 1. odstavka 73. člena ZUS, kar ta primer ni. Ob pogojih 83. člena ZUS-1 pa je zoper pravnomočne prvostopne sodbe (prvostopna sodba je postala na podlagi ZUS-1 pravnomočna z vročitvijo tožniku, to je s 3.1.2007), če so izpolnjeni pogoji iz 83. člena ZUS-1 možna revizija, torej drugo pravno sredstvo v smislu 25. člena URS. Po 158. členu URS je namreč pravnomočna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Za ta primer je to ZUS-1, ki ureja redna in izredna pravna sredstva v upravnem sporu. Tožnik pa ni vložil revizije kot izrednega pravnega sredstva, ki ga ZUS-1 omogoča. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sta izrek in obrazložitev izpodbijanega sklepa v nasprotju. Prvostopno sodišče je v izreku sklepa pritožbo zavrglo, razloge za to pa je pojasnilo v 2. in 3. odstavku obrazložitve, kjer ni nikjer navedeno, da se pritožba zavrne. O zavrnitvi prvostopno sodišče govori v 1. odstavku obrazložitve, kjer je navedeno, da je bila s prvostopno sodbo kot neutemeljena zavrnjena tožnikova tožba, ne pa njegova pritožba.

Glede na navedeno je vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi z 82. členom ZUS-1 tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep prvostopnega sodišča.