Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo, vezano na izvršilni naslov, tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena.
Pritožba dolžnika se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) delno ugodilo ugovoru dolžnika tako, da je sklep o izvršbi z dne 24.5.2005 razveljavilo za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od glavnice od 31.10.2004 dalje do plačila in v tem delu zavrnilo predlog za izvršbo; 2.) zavrnilo ugovor dolžnika v preostalem delu; 3.) odločilo, da krije vsaka stranka svoje stroške ugovornega postopka; 4.) ugotovilo pravilno številko transakcijskega računa, na katerega se nakažejo zarubljena denarna sredstva.
Proti navedenemu sklepu je v delu, v katerem je bil njegov ugovor zavrnjen, dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev ter ustavitev izvršbe. V pritožbi navaja, da je iz izpodbijanega sklepa in vloge upnika izvedel, da je upnik terjatev prodal, da pa cesijska pogodba ni bila overjena (in da zato verjetno novi upnik ne more predlagati izvršbe po I. odst. Oziroma nadaljevati izvršbe po III. odst. 24. čl. ZIZ, sicer si omembe overitve cesijske pogodbe ni možno drugače razlagati). Ko je sodišče prejelo takšno vlogo upnika, bi moralo že samo sklep o izvršbi razveljaviti in predlog za izvršbo zavrniti. Upnik ne more zahtevati izterjave terjatve, ki jo je prodal, odtujil. Če upnik s terjatvijo ne razpolaga več, ne more predlagati izvršbe, pa tudi če razpolaga z izvršilnim naslovom. Bolj natančno povedano, to lahko stori, če odstop terjatve zamolči. Če pa sodišče obvesti o odstopu terjatve, mora sodišče izvršbo ustaviti. Upnik je torej z odstopom terjatve izgubil aktivno materialno legitimacijo. Če je terjatev odstopil pred vložitvijo predloga za izvršbo, bi izvršbo moral predlagati novi upnik, če je to storil po vložitvi predloga za izvršbo, pa bi moral novi upnik vstopiti v izvršbo. Dolžnik uporablja izraz "moral" ne zato, ker je to obvezno, saj zakon sicer uporablja izraz "lahko", ampak zato, ker je dolžnik bil obveščen o odstopu terjatve in zato lahko osporava materialno upravičenje (starega) upnika.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje na predlog upnika dne 24.5.2005 dovolilo izvršbo za izterjavo denarne terjatve v znesku 1.114.228,60 SIT, na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrožnega sodišča v K. z dne 15.10.2004, opr.št. St. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da velja v izvršilnem postopku načelo stroge formalne legalitete, ki pomeni, da je sodišče, ki dovoljuje izvršbo, vezano na izvršilni naslov, tako glede predmeta, kot tudi glede upravičenca in zavezanca za izpolnitev, ki sta v njem navedena. Glede na to ni utemeljena pritožbena trditev dolžnika, češ da je upnik terjatev odstopil ali pred vložitvijo predloga za izvršbo (in bi zato izvršbo moral predlagati novi upnik) ali po njegovi vložitvi (in bi zato novi upnik moral vstopiti v izvršbo); kot je razvidno iz 1. odst. 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je za dovolitev izvršbe na predlog osebe, ki v izvršilnem naslovu ni označena kot upnik, potrebna kvalificirana listina, tj. javna listina ali po zakonu overjena listina, s katero mora novi upnik dokazovati prehod terjatve nanj. Dokler pa takšne listine ni, to ni mogoče. Na položaj dolžnika pa niti ne vpliva okoliščina, ali terjatev od njega izterjuje upnik iz izvršilnega naslova ali pa upnik, ki je ustrezno izkazal prehod terjatve; dolžnik ima vse ugovore po 55. čl. ZIZ zoper enega ali drugega. V obravnavanem primeru pa dolžnik napr. niti ne trdi, da bi svoj dolg poravnal upniku - prevzemniku terjatve, namesto upniku po izvršilnem naslovu. Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.