Jedro

Pritožnici ne izpodbijata ugotovitve sodišča, da zapustnik ni zapustil nobenega premoženja. Ker izrecno trdita, da ga je že za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo in ker ne uveljavljata nobene dedne pravice, je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zapuščinska obravnava ne opravi, ker zapustnik ni zapustil premoženja.

2. Proti sklepu se pritožujeta dva izmed treh potencialnih dedičev, žena in hči zapustnika (v poštev bi po podatkih smrtovnice kot dedič prišel še zapustnikov sin).

3. Dedinji sta vložili vsaka svojo pritožbo, ki sta pravočasni, nato pa še vsaka po eno dopolnitev k svoji pritožbi, ki sta prepozni. Izpodbijani sklep je bil obema pritožnicama vročen 9. 2. 2018, dopolnitvi pa sta bili vloženi 23. 4. 2018, torej očitno po izteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe. Ker niso izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 173. člena ZD, pritožbeno sodišče obeh dopolnitev pritožb ni upoštevalo.

4. A. A. st. v svoji pritožbi sodišču predlaga, da razveljavi sporazum o razdelitvi premoženja, potrjen v obliki notarskega zapisa, izbriše neveljavno vknjižbo lastninske pravice in vzpostavi prejšnje stanje. Dodaja, da je prišlo do goljufije s strani njenega sina, zato preklicuje podpis lastništva nanj in zahteva vrnitev premoženja. Dodaja, da sin ne izpolnjuje pogodbenih obveznosti. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

5. A. A. ml. v svoji pritožbi pritrjuje sodišču prve stopnje, da je zapustnik svoje premoženje za časa življenja razdelil z izročilno pogodbo v obliki notarskega zapisa, vendar je s strani njenega brata prišlo do goljufije, s čimer ji je povzročil škodo, saj parcele, katerih lastnik je, posegajo v njeno parcelo. Predlaga razveljavitev prepisa lastništva na brata za sporne parcele, podredno, da se izvede zapuščina, smiselno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa.

6. Sodedič je na pritožbi (in dopolnitvi) odgovoril in predlaga zavrnitev pritožb. 7. Pritožbi nista utemeljeni.

8. Če po podatkih iz smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja, zapuščinsko sodišče odloči, da se zapuščinska obravnava ne opravi (203. člen ZD). Nobena od pritožnic ne trdi, da bi po zapustniku obstajalo kakršno koli (nepremično ali premično) premoženje. Še več, iz obeh pritožb izhaja, da je zapustnik za časa svojega življenja razpolagal s svojim premoženjem tako, da je sklenil izročilno pogodbo. Ugotovitev sodišča, da zapuščine ni, je neizpodbijana, izpodbijana odločitev pa torej pravilna.

9. Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja še, da nobena izmed pritožnic ne uveljavlja morebitnih pravic iz naslova dedovanja (npr. prikrajšanja nujnega deleža).1

10. Pritožbeno sodišče pritožnicama, ki sta pravna laika, pojasnjuje, da to, kar zahtevata v pritožbah, od sodišča v tem postopku ne moreta zahtevati. Izročilno pogodbo in njene posledice je sicer pravno mogoče izpodbijati, vendar v zato posebej prirejenem pravdnem postopku, z vsemi zahtevami, ki jih ta postopek terja (zlasti s pravilno oblikovanim tožbenim zahtevkom, navedbo dejstev, dokazov itd.). Ker pritožnici znanja, potrebnega za zaščito svojih pravic v takem postopku, očitno nimata, jima pritožbeno sodišče svetuje, da si, če bi se za vložitev ustrezne tožbe odločili, poiščeta pravno pomoč.

11. Višje sodišče je na podlagi obrazloženega v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi zato zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

12. Odločitev o stroških postopka temelji na prvem odstavku 174. člena ZD.

1 Primerjaj odločitvi Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2155/2015 z 19. 8. 2015 in II Cp 3034/2015 s 6. 1. 2016, pa tudi sklep istega sodišča II Cp 1867/2015 s 26. 8. 2015.