Jedro

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi ocenilo, da je obdolženec duševno zaostal. Zato bi moralo zaradi ugotovitve njegove prištevnosti odrediti psihiatrični pregled obdolženca.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženec spoznan za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po čl. 54/II KZ RS. Sodišče prve stopnje mu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po čl. 54/II KZ RS določilo kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta.

Na podlagi čl. 98/IV ZKP pa je obdolženca oprostilo povrnitve vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 95. člena ZKP.

Proti sodbi se je pritožil obdolženčev zagovornik, pri čemer v uvodu pritožbe navaja, da uveljavlja vse v čl. 363 ZKP naštete pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe.

Čeprav zagovornik obdolženca - kot je že navedeno - v pritožbi navaja, da uveljavlja vse v čl. 363 ZKP naštete pritožbene razloge, pa iz vsebine pritožbe izhaja, da uveljavlja le pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

Pritožbeni predlog na spremembo sodbe torej ni pravilen, pritožba zagovornika obdolženca pa je vendarle utemeljena, saj je pritožbeno sodišče ugotovilo, da ni razjasnjena subjektivna stran kaznivega dejanja.

Na glavni obravnavi dne 2.4.1992 je sodišče prve stopnje med drugim ocenilo, da je obdolženec intelektualno nekoliko zaostal, kar je tudi zabeleženo v zapisniku o glavni obravnavi (list. št. 19). Zato je zagovornik obdolženca utemeljeno predlagal, da se z zaslišanjem izvedenca psihiatra ugotovi, ali se je obdolženec zavedal dejanja in ali je mogel imeti v oblasti svoje ravnanje. Ta dokazni predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo in je tako svojo odločitev v razlogih izpodbijane sodbe sicer pojasnilo.

Vendar pa ima zagovornik obdolženca prav, ko v pritožbi med drugim navaja, da je tudi zaradi opustitve tega dokaza dejansko stanje ostalo nepopolno razjasnjeno. Že po oceni sodišča prve stopnje gre pri obdolžencu za intelektualno zaostalo osebo. Zato ni mogoče izključiti možnosti, da je zaradi duševne zaostalosti obdolženca bila v času, ko naj bi storil kaznivo dejanje, njegova prištevnost zmanjšana. V takem primeru pa je potrebno v skladu z določilom čl. 258/I ZKP odrediti psihiatrični pregled obdolženca.

To bo potrebno storiti v novem sojenju, saj bo šele potem mogoča zanesljiva ugotovitev o tem, ali je obdolženec res duševno zaostal in ali je zaradi takega njegovega duševnega stanja njegova prištevnost izključena, bistveno zmanjšana ali pa le zmanjšana, vendar ne bistveno.

Zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.