Jedro

Tožnik je v nezgodi utrpel raztrganino v predelu desnega kolenskega sklepa ter prelome osnovnih členkov drugega, četrtega in petega prsta leve noge, v posledici teh poškodb pa telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti. Potem, ko toženka temelju tožbenega zahtevka ni ugovarjala in se je protivila le uveljavljani višini odškodnine, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v tej zvezi tožniku iz naslova telesnih bolečin priznalo celotni vtoževani znesek 2.921,05 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.338,34 EUR od uveljavljanih 4.172,93 EUR, za strah celotni vtoževani znesek 834,59 EUR ter za duševne bolečine zaradi skaženosti znesek 1.251,99 EUR od uveljavljanih 1.460,52 EUR, skupaj torej 8.345,86 EUR, od katerih je odštelo valoriziran pred pravdo plačani znesek 5.307,54 EUR. Tako je toženki naložilo plačilo 3.038,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Takšna odločitev je glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki niso predmet pritožbene graje oziroma so v pritožbi izrecno sprejete kot pravilne, materialnopravno pravilna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani zavrnilni del (drugi odstavek izreka) sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka dolžan tožniku plačati znesek 3.038,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer: od zneska 728.103,00 SIT od dne 4.12.2005 do 31.12.2006 v evrski protivrednosti in od zneska 3.038,32 EUR od 1.1.2007 dalje do prenehanja obveznosti.

V presežku do vtoževanega zneska glavnice s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi in glede evrske protivrednosti zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska glavnice v višini 728.103,00 SIT od 20.08.2005 do 03.12.2005 je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, toženki pa naložilo povrnitev tožniku nastalih pravdnih stroškov v znesku 1.260,22 EUR, od katerih mora v primeru zamude z izpolnitvijo v paricijskem roku, plačati zakonske zamudne obresti od poteka 15 dni po vročitvi sodbe do plačila.

Zoper zavrnilni del odločitve sodišča prve stopnje (vrednost spornega predmeta v pritožbi znaša 1.551,90 EUR) se zaradi očitane zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnik. Meni, da mu iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in iz naslova duševnih bolečin zaradi skaženosti pripada celotna vtoževana odškodnina in posledično tudi povračilo vseh nastalih pravdnih stroškov, zato predlaga spremembo izpodbijanega dela odločitve v smeri pritožbenih navedb.

Toženka ni podala odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ki ni pokazal uradoma upoštevnih procesnih kršitev, niti zmotne uporabe materialnega prava.

Pregled zadeve pokaže, da tožnik od toženke uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki mu je nastala v prometni nezgodi, za katero je odgovorna toženkina zavarovanka iz naslova AO zavarovanja. Tožnik je v nezgodi utrpel raztrganino v predelu desnega kolenskega sklepa ter prelome osnovnih členkov drugega, četrtega in petega prsta leve noge, v posledici teh poškodb pa telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter duševne bolečine zaradi skaženosti. Potem, ko toženka temelju tožbenega zahtevka ni ugovarjala in se je protivila le uveljavljani višini odškodnine, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku v tej zvezi tožniku iz naslova telesnih bolečin priznalo celotni vtoževani znesek 2.921,05 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 3.338,34 EUR od uveljavljanih 4.172,93 EUR, za strah celotni vtoževani znesek 834,59 EUR ter za duševne bolečine zaradi skaženosti znesek 1.251,99 EUR od uveljavljanih 1.460,52 EUR, skupaj torej 8.345,86 EUR, od katerih je odštelo valoriziran pred pravdo plačani znesek 5.307,54 EUR. Tako je toženki naložilo plačilo 3.038,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Takšna odločitev je glede na ugotovljene dejanske okoliščine, ki niso predmet pritožbene graje oziroma so v pritožbi izrecno sprejete kot pravilne, materialnopravno pravilna.

Neutemeljen je tožnikov pritožbeni očitek, da mu je sodišče prve stopnje iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti priznalo prenizko odškodnino. Iz izvida in mnenja izvedenca medicinske stroke a, dr. med. spec. kirurga, ki ga je sodišče prve stopnje glede na nesporno strokovnost izdelanega mnenja vzelo za podlago svoje odločitve izhaja, da ima tožnik zaradi raztrganine v predelu desnega kolena, zadobljene v nezgodi težave pri delu v počepu in spremembah položaja, ko mora vstati iz počepa, pa tudi pri vsakdanjih opravilih, težave v levem stopalu pa se pojavijo predvsem pri delu na lestvici zaradi pritiska na poškodovani del levega stopala, kar vse navaja tudi tožnik sam v svoji izpovedbi. Tožnik, ki opravlja dela avtokleparja in mora v tej zvezi opravljati tudi težja fizična dela, zmore po navedbah izvedenca sicer opravljati vsa dela kot pred poškodbo, le da mora sedaj v delo vložiti več napora in časa. Izvedenec je te omejitve ocenil za 4 – 5 % zmanjšanje življenjske aktivnosti. Zaradi teh omejitev tožnik vsekakor trpi duševne bolečine, vendar pa njihov obseg in intenziteta glede na objektivne okoliščine iz katerih izhajajo, ob pravilni uporabi določbe 179. člena Obligacijskega zakonika – OZ, načela individualizacije odškodnine (ki zajema tudi tožnikovo starost in delo, ki ga opravlja) in sodne prakse, ki se je razvila v podobnih primerih, nikakor ne omogočajo odmere višje odškodnine od 3.338,34 EUR, kolikor je tožniku priznalo že sodišče prve stopnje. Pritožbena zavzemanja po višji odškodnini, ki bi naj znašala iz tega naslova 4.172,93 EUR so tako v celoti neutemeljena.

Enako velja za pritožbena zavzemanja, povezana s odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti. Po prvostopenjskih ugotovitvah je tožniku v posledici raztrganine v predelu kolenskega sklepa ostala obsežna brazgotina skupne dolžine 18 cm in debeline 1 cm. Vidna je poleti, ob nošnji kratkih hlač ko vzbuja interes in pomilovanje okolice, pri tožniku pa nelagodje, sicer pa jo prekrivajo oblačila. Takšna dejanska podlaga tudi ob upoštevanju tožnikove starosti v času škodnega dogodka (40 let), ob pravilni uporabi določbe 179. člena OZ, sodne prakse iz podobnih primerov ter načela individualizacije odškodnine ne omogoča zvišanja na prvi stopnji prisojenega zneska odškodnine. Pritožbena zavzemanja za zvišanje odškodnine iz 1.251,88 EUR na 1.460,52 EUR tako niso niti deloma utemeljena.

Zgoraj navedeno je narekovalo zavrnitev tožnikove pritožbe ter potrditev izpodbijanega zavrnilnega dela prvostopenjske odločitve (353. člen ZPP) tako glede glavne stvari, kakor posledično tudi glede odločitve o stroških pravdnega postopka, ki vsebinsko ni bila grajana.

Odločitev ostroških pritožbenega postopka je posledica tožnikovega neuspeha s pritožbo in temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154, člena ZPP).