Jedro

Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, ki jih je na račun upnika vplačal dne 25.10.1999. Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik sodišču ni predložil nobenega dokaza o tem, da je tudi ta del svoje obveznosti poravnal. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas po izvršenem plačilu.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi za glavnico 88.200,00 SIT in za zakonite zamudne obresti od navedenega zneska od 25.10.1999 dalje in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 11.10.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ).

Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je iz priloge razvidno, da je vse obveznosti poravnal. Pritožuje pa se tudi zoper vse stroške in zamudne obresti.

Upnik je na poziv sodišča prve stopnje z dne 05.11.1999 na dolžnikov ugovor odgovoril. Navedel je, da dolžnik ni poravnal celotnega zneska, temveč le glavnico v višini 88.200,00 SIT in tudi to šele po tem, ko je bil pri sodišču že vložen predlog za izvršbo. Vztrajal je pri preostalem delu "vtoževanega" zneska.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ), štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen. Dolžnik v ugovoru trdi, da je poravnal vse svoje obveznosti, vendar pa v zvezi z zatrjevanim sodišču predloži le dokaz o plačilu 88.200,00 SIT, vplačanih dne 25.10.1999 (priloga B1). Glede preostanka izterjevanega zneska pa dolžnik ni predložil nobenega dokaza. Zato je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen le glede glavnice v znesku 88.200,00 SIT in glede zakonitih zamudnih obresti od plačanega zneska za čas po izvršenem plačilu. V preostalem delu, t.j. glede glavnice v višini 48.947,80 SIT in glede zakonitih zamudnih obresti od zneska 88.200,00 SIT od 30.09.1999 do 25.10.1999 ter za znesek 48.947,80 SIT od 30.09.1999 do plačila, pa dolžnikovega ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ in je zato ugovor v tem delu neutemeljen.

Glede na to, da je bilo plačilo dela izterjevane glavnice izvršeno po vložitvi predloga za izvršbo in celo po izteku osmih dni od vročitve sklepa o izvršbi dolžniku (paricijski rok iz 1. točke izreka sklepa o izvršbi), gredo upniku vsi stroški, ki so mu v zvezi z vloženim predlogom za izvršbo nastali. Sodišče prve stopnje je upniku pravilno priznalo kot potrebne naslednje stroške: za povračilo sodnih taks 1200 točk (tar. št. 1/2 in 5 ter tar. št. 2/3 Zakona o sodnih taksah), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 18.000,00 SIT in stroške fotokopiranja (38 strani) upoštevajoč ceno fotokopije, ki jo zaračunava sodišče (75,00 SIT) v višini 1.000,00 SIT. Skupaj 19.000,00 SIT. Potrebne stroške je dolžan dolžnik povrniti upniku na podlagi 5. odst. 38. člena ZIZ. Zato je pritožba zoper 3. točko izreka sklepa o izvršbi (odmero stroškov) neutemeljena.

Kot je bilo že zapisano, je dolžnikov ugovor delno utemeljen, zato je sodišče druge stopnje, ki je o ugovoru odločalo kot o pritožbi (5. odst. 62. člena ZIZ), pritožbi delno ugodilo in sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo v obsegu, kot je razviden iz izreka tega sklepa, ter zadevo v razveljavljenem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ). Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ in zadevo v obsegu kot je razviden iz izreka tega sklepa odstopiti pristojnemu sodišču.