Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za predprocesno vročitev se ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj (ZPP), temveč relevantne določbe ZPSto-2. Kadar ima upnik dokaz o neuspelem poskusu vročitve izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, je treba šteti, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena, obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upničin predlog za dovolitev izvršbe zoper dolžnico A. Z. (I. točka izreka) in sklenilo, da upnica sama trpi stroške tega predloga (II. točka izreka).
2. Upnica je zoper ta sklep vložila pravočasno pritožbo zaradi napačne uporabe določb materialnega prava in zaradi kršitve določb postopka. Višjemu sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je sprejelo izpodbijano odločitev z utemeljitvijo, da upnica ni izkazala zapadlosti terjatve v skladu z določbo tretjega odstavka 20. a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Po ugotovitvi, da je bila upničina pisna izjava o zapadlosti terjatve dolžnici poslana priporočeno po pošti, dolžnica pa te pošiljke ni dvignila, je sodišče prve stopnje namreč zaključilo, da enkratni neuspeli poskus vročitve pisne izjave o zapadlosti terjatve še ne zadošča za ugotovitev, da je upnica verjetno izkazala, da se dolžnica izogiba vročitvi navedene izjave. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je takšno razlogovanje sodišča prve stopnje materialnopravno zmotno.
5. Po določbi petega odstavka 20. a člena ZIZ se upnikova pisna izjava o zapadlosti terjatve iz notarskega zapisa dolžniku vroča priporočeno po pošti, ker pa gre za vročitev pred začetkom postopka (t.i. predprocesna vročitev), se zanjo ne uporabljajo pravila pravdnega postopka o vročitvi sodnih pisanj (Zakon o pravdnem postopku - ZPP), temveč relevantne določbe ZPSto-2. V 21. točki 2. člena ZPSto-2 je določeno, da priporočena poštna pošiljka pošiljatelju omogoča, da na svojo zahtevo pridobi dokaz o dostavi pošiljke – takšni posebni obliki priporočene pošiljke sta "priporočeno s povratnico" in "priporočena osebna vročitev". V primeru, ko se upnik posluži takšnega načina vročanja izjave o zapadlosti terjatve dolžniku in pridobi dokaz o neuspelem poskusu vročitve (primera neuspešne vročitve iz četrtega in petega odstavka 41. člena ZPSto-2), je treba po stališču sodne prakse šteti, da je bila izjava o zapadlosti terjatve dolžniku vročena (čeprav se je poštna pošiljka vrnila upniku), obvestilo pošte o priporočenem načinu vročitve pa se šteje za dokaz zapadlosti terjatve iz tretjega odstavka 20. člena ZIZ. Upnik namreč ne more vplivati na to, ali bo dolžnik priporočeno pošiljko tudi dejansko (s)prejel, saj se dolžnik lahko temu izmika, ker poskuša preprečiti, da bi notarski zapis pridobil lastnost izvršilnega naslova.(1) V primeru, da je bila dolžniku pisna izjava o zapadlosti terjatve poskušena biti vročena s priporočeno pošiljko na pravilen naslov, dolžnik pa te pošiljke ni dvignil, pa upniku po oceni višjega sodišča ni treba še posebej izkazovati verjetnosti, da se je dolžnik poskušal izogniti vročitvi navedene izjave.
6. Glede na navedeno je višje sodišče upničini pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, saj sámo ne more kot prvo presojati utemeljenosti upnikovega predloga za izvršbo (3. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 366. členom in 355. členom ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Odločitev o upničinih stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
8. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upoštevaje zgoraj navedeno stališče višjega sodišča ponovno odloči o upnikovem predlogu za izvršbo v delu, v katerem se ta nanaša na dolžnico A. Z. Op. št. (1): Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 1904/2009 z dne 26. 8. 2009 in III Ip 5039/2012 z dne 23. 1. 2013 (na ta sklep se pravilno sklicuje tudi pritožnica).