Jedro

Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.

Izrek

1. Pritožbi se deloma ugodi, izpodbijani sklep se v 2. (drugi) točki izreka razveljavi in se zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. 2. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v 1. (prvi) in 3. (tretji) točki izreka potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo upnikovo pritožbo zoper sklep, da mora predlog za izvršbo dopolniti s potrdilom o plačilu sodne takse (1. točka izreka), zavrglo upnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka) in zavrglo upnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (3. točka izreka). Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da prejema od Centra za socialno delo Kranj denarni dodatek v višini 20.790,00 SIT, kar je njegov edini prihodek, zato bi ga sodišče moralo oprostiti plačila sodnih taks. Pritožba je deloma utemeljena. Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe zoper sklep s pozivom na dopolnitev predloga za izvršbo, saj gre v navedenem primeru za sklep procesnega vodstva, zoper katerega ni pritožbe (3. odst. 270. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Navedeni sklep je ukrep za popravo vloge (18. točka 1. odst. 270. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), ki ga sodišče izda za odpravo pomanjkljivosti, ki ovirajo potek postopka (prim. 4. odst. 40. čl. ZIZ). S takim sklepom sodišče ne odloča o materialnopravnih pravicah in obveznostih strank, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zato stranke nimajo pravice do pritožbe zoper navedeni sklep. Ker se je upnik zoper ta sklep vseeno pritožil, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na podlagi 1. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (3. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Prav tako je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo v primeru, če stranka zamudi rok za pritožbo ali ugovor (36. čl. ZIZ). Navedeni člen ZIZ je specialni predpis, ki taksativno določa razloge, v katerih je v izvršilnem postopku možno zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Upnik je v vlogi z dne 18.12.1999 izrecno navedel (list. št. 69), da se njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ne nanaša na zamujeni pritožni rok, pa tudi iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi upnik zamudil rok za pritožbo. Ker je to glede na 36. čl. ZIZ edini razlog, iz katerega lahko upnik v izvršilnem postopku zahteva vrnitev v prejšnje stanje (ugovor je pravno sredstvo dolžnika), je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je upnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje glede plačila sodnih taks zavrglo kot nedovoljen (1. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pač pa se pritožbeno sodišče ne strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da je bilo o upnikovem predlogu za oprostitev sodnih taks v tem postopku že pravnomočno odločeno, zaradi česar takega predloga upnik ne more več vložiti. Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. Načeloma je predlog za oprostitev sodnih taks možno vložiti kadar koli, saj ni vezan na rok, pod določenimi pogoji pa ga je možno vložiti tudi ponovno (prim. 1. odst. 169. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar. Zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati. Iz podatkov v spisu je razvidno, da je sodišče prve stopnje v sklepu opr. št. Ig 99/00085 z dne 15.3.1999, s katerim je zavrnilo upnikov predlog za oprostitev sodnih taks, ugotovilo, da je upnik ob vložitvi predloga prejemal nadomestilo za brezposelne v višini 68.000,00 SIT mesečno. V ponovnem predlogu za oprostitev sodnih taks z dne 18.12.1999 upnik navaja novo okoliščino, da se je njegovo premoženjsko stanje bistveno poslabšalo, saj prejema samo denarni dodatek v višini 20.790,00 SIT, kar dokazuje z odločbo Centra za socialno delo Kranj (list. št. 74). Odločbo novejšega datuma z isto vsebino upnik prilaga tudi obravnavani pritožbi (list. št. 81). Glede na zgoraj navedeno sodišče druge stopnje ocenjuje, da so se okoliščine na strani upnika, ki so pomembne za odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks, od izdaje sklepa z dne 15.3.1999 bistveno spremenile, zato bi moralo sodišče prve stopnje o upnikovem predlogu meritorno odločati. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, je kršilo določbe postopka v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks, ta kršitev pa je vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja upnik. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ v tem delu upnikovi pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v delu, ki se nanaša na oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Ob tem pritožbeno sodišče pripominja, da naj sodišče prve stopnje glede na določila 6. odst. 168. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ najprej ugotovi, ali upnikova v tem postopku uveljavljana terjatev izvira iz opravljanja dejavnosti upnika kot samostojnega podjetnika. Od opredelitve te okoliščine je namreč odvisno, ali oprostitev plačila sodnih taks sploh pride v poštev za upnika - samostojnega podjetnika. V kolikor bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da terjatev (ki jo upnik uveljavlja kot samostojni podjetnik) ne izvira iz njegove dejavnosti, naj sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin (5. odst. 168. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) odloči, ali je upnikov predlog za oprostitev sodnih taks glede na novo izkazovane okoliščine utemeljen.