Jedro

Tožnika sta v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožnikov za oprostitev sodnih taks.

2. Zoper izpodbijani sklep se pritožujeta tožnika in med drugim navajata, da sta 10. 12. 2019, to je še pred iztekom petnajstdnevnega roka za posredovanje izpolnjenih izjav o premoženjskem stanju, na sodišče poslala predlog za podaljšanje roka, vendar sodišče o tem predlogu ni odločalo, ker se predlog ni nahajal v spisu, temveč je bil vložen v spis II P 1336/2019, kar je pooblaščenec tožnikov izvedel ob vpogledu v ta spis.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so točne navedbe pritožnikov o poteku postopka: pred naslovnim sodiščem med istimi strankami tečeta dva postopka, opravilna številka II P 1336/2019 in II P 1314/2019. V obeh zadeva je bila tožba vložena isti dan, v obeh zadevah sta tožnika vložila predlog za taksno oprostitev, sodišče pa ju je pozvalo na dopolnitev predloga s predložitvijo ustreznih dokumentov. Dne 10. 12. 2019 je pooblaščenec tožnikov na sodišče v isti kuverti poslal dva predloga za podaljšanje roka, tako v tej zadevi kot v zadevi II P 1336/2019 (uradni zaznamek z dne 5. 2. 2020 na list. št. 22). Tožnika sta tako še pred iztekom roka za predložitev dokumentov v zvezi s prošnjo za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka (list. št. 23), ki pa zaradi očitne administrativne pomote ni bila vložena v predmetni spis (II P 1314/2019), četudi je bila na predlogu za podaljšanje roka navedena pravilna opravilna številka (primerjaj list. št. 23 in uradni zaznamek na list. št. 22). O prošnji za podaljšanje roka v zadevi II P 1336/2019 je sodišče odločilo s sklepom z dne 11. 12. 2019 (rok jima je podaljšalo), tožnika sta v podaljšanem roku dopolnila predlog za taksno oprostitev, sodišče pa ju je s sklepom z dne 7. 1. 2020 oprostilo plačila sodne takse v zadevi II P 1336/2019. 5. Torej sta tožnika tudi v predmetni zadevi še pred iztekom roka za dopolnitev predloga za taksno oprostitev na sodišče posredovala prošnjo za podaljšanje roka. Prošnje za podaljšanje roka ne gre enačiti z odobrenim podaljšanjem roka, vendar pa mora sodišče tako prošnjo vsaj vzeti na znanje in se do nje opredeliti. V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje, ko je odločilo o zavrženju predloga za taksno oprostitev, sploh ni bilo seznanjeno z vloženo prošnjo za podaljšanje roka (ker je ta pomotoma obležala v drugem spisu), zato je odločitev o zavrženju vsaj preuranjena.

6. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje; pri ponovnem odločanju naj sodišče prve stopnje upošteva, da sta tožnika še pred iztekom roka za dopolnitev predloga vložila prošnjo za podaljšanje roka. Upošteva naj tudi okoliščino, da je bilo v drugi zadevi (II P 1336/2019) v zelo podobnih okoliščinah prošnji za podaljšanje roka ugodeno, nakar sta tožnika znotraj (podaljšanega) roka predlog za taksno oprostitev ustrezno dopolnila in bila tudi deležna taksne oprostitve. Pri tem naj bo sodišču v pomoč eno temeljnih načel civilnega prava, da naj se podobne zadeve obravnavajo podobno, različne pa različno.