Jedro

Presoja sklepa o določitvi višine predujma in osebe izvršitelja po uradni dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom za izvršitelja določilo B.J.; odločilo, da se predujem v višini 2.555,00 SIT, položen 27.5.1998 na žiro račun sodišča, nakaže na izvršiteljev žiro račun; upniku pa naložilo, da mora v 8 dneh založiti še 6.445,00 SIT predujma na izvršiteljev žiro račun. Proti sklepu se je brez navedbe pritožbenih razlogov pritožila dolžnica, ki smiselno predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da očitno sodišče prve stopnje ne upošteva sodbe višjega sodišča. Ker je dolžničina pritožba neobrazložena, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo po uradni dolžnosti v obsegu, kot mu to nalaga določilo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ugotovilo je, da niso podane nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega oziroma izvršilnega postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi materialno pravo, to je ZIZ, Pravilnik za opravljanje službe izvršitelja (Ur.l. RS štev. 32/99) in Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, (Ur.l. RS št. 32/2000). Povsem nekonkretiziran je tudi pritožbeni očitek, ko se pritožnica brez natančnejše opredelitve odločbe sklicuje na sodbo višjega sodišča, pri čemer ne pojasni, zakaj naj bi bila ta pomembna. Ker pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).