Jedro

Edino relevantno vprašanje je, ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Ker sodišče s sklepom o primernosti elaborata ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, navedbe o lastniških razmerjih med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Udeleženci sami nosijo svoje stroške pritožbenega postopka (stroške odgovora na pritožbo).

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da elaborat parcelacije parcele 100 ter preoštevilčbe parcel 200 in 300, vse k . o. X, in za vpis stavbe in delov stavbe z ID znakom: 000 v kataster nepremičnin, eID 000, ki ga je izdelal sodni izvedenec geodetske stroke mag. A. A., predstavlja primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin (I. tč. izreka). Geodetski upravi Republike Slovenije je naložilo, da prioritetno izvede vpise v katastru nepremičnin v skladu z elaboratom iz I. tč. izreka, sodišču pa dostavi pravnomočen sklep oziroma obvestilo o vpisu (II. tč. izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP1 (v zvezi s 3. čl. ZVEtL-12 in 37. čl ZNP3). Pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi.

Trdi, da je bil elaborat pripravljen na podlagi podatkov, pridobljenih s kaznivim dejanjem - z nedovoljenim vstopom v zasebno lastnino, ob asistenci policije, kljub njeni izrecni prepovedi vstopa. Sodišče se ni opredelilo do njenih navedb o nepravilnih lastniških podatkih, s tem pa je kršilo njeno pravico do izjave. Presojo je napačno omejilo na tehnično ustreznost elaborata. Elaborat, ki temelji na lažnih lastniških podatkih, ne more predstavljati zakonite strokovne podlage za vpis v kataster stavb. Ročna zemljiška knjiga kot izvorna evidenca izkazuje drugačno lastniško stanje kot elektronska aplikacija, na podlagi katere se vodi postopek. Nepravdni postopek ne more poseči v pravnomočno rešena razmerja. Postopek glede na predložene dokaze sploh ne bi smel potekati. B. ni imela aktivne legitimacije za sprožitev postopka. Kot zavezanka za vrnitev podržavljenega premoženja si pravnomočno vrnjeno nepremičnino ponovno prilašča.

3.Predlagateljica je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev. Enako so v odgovoru na pritožbo predlagali šesta nasprotna udeleženka, sedmi nasprotni udeleženec in udeleženci, ter hkrati podali zahtevo za povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Presoja sodišča prve stopnje, ki ji materialnopravni okvir daje določba 6. odst. 13. čl. ZVEtL-1, je bila pravilno omejena na eno (edino) relevantno vprašanje: ali je izdelani elaborat primerna strokovna podlaga za evidentiranje sprememb v katastru nepremičnin. Gre za presojo skladnosti elaborata z navodili sodišča in stanjem v naravi ter njegove skladnosti s tehničnimi pravili. Ker sodišče s sklepom o primernosti elaborata ne odloča o pravicah udeležencev na nepremičninah, navedbe o lastniških razmerjih med udeleženci pri izdaji izpodbijanega sklepa niso pravno pomembne.4

6.Neutemeljen je pritožbeni očitek postopkovne narave o nedovoljenem (nezakonitem) vstopu v stavbo za potrebe izdelave elaborata. Izvedenec geodetske stroke je imel podlago za vstop v stavbo in izvedbo potrebnih strokovnih opravil (meritev) v odločitvi sodišča prve stopnje o njegovem imenovanju (2. odst. 12. čl. ZVEtL-15, tudi 5. čl. ZKN6) Ker mu je prva nasprotna udeleženka prepovedala vstop v stavbo, čeprav bi mu skladno z 2. odst. 13. čl. ZVEtL-1 morala omogočiti tako vstop v prostore kot tudi izvedbo strokovnih opravil, je izvedenec nalogo izvršil ob asistenci policije, pri čemer je po izrecnem napotku sodišča opravil zgolj meritve skupnih delov stavbe in posameznih delov ostalih udeležencev postopka. Površino delov stavbe, do katerih ni imel dostopa, pa je skladno z določbo 2. odst. 13. čl. ZVEtL-17 ocenil, ne izmeril (kar izhaja tudi iz preglednice na 7. in 8. strani izvedenčevega poročila - red. št. 375 v spisu).

7.Razlogi izpodbijanega sklepa so jasni, zadostni in pravilni. Njihovo temeljno sporočilo je, da je elaborat izdelan na podlagi ogleda stanja v naravi, po vsebinskih navodilih sodišča. Udeleženci postopka so se imeli možnost o njem izjaviti, sodišče prve stopnje pa je njihove pripombe obravnavalo in ocenilo, da gre po vsebini za pripombe, ki ne vplivajo na presojo o primernosti strokovne podlage. Ne z elaboratom ne z izpodbijanim sklepom ni še nič odločeno o lastniških razmerjih med udeleženci. O teh bo sodišče prve stopnje odločalo s končnim meritornim sklepom, ko se moralo ponovno opredeliti tudi do med postopkom pogosto in uporno izražene teze prve nasprotne udeleženke, da se celotni obravnavani postopek vodi neutemeljeno, brez upoštevanja pravnomočnih odločb o denacionalizaciji, zgolj na podlagi napačnega lastniškega stanja po prenosu podatkov iz ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno zemljiško knjigo.

8.Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa v okviru izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 37. čl. ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1 in 37. čl. ZNP).

9.Udeleženci sami nosijo stroške vloženega odgovora na pritožbo (1. odst. 35. čl. ZNP v zvezi s 3. čl. ZVEtL-1).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017

3Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami, v zvezi s 1. odst. 216. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019.

4Glej M. T. Fajs (ur.), Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) s komentarjem, Ljubljana: GV Založba, 2023, str. 77.

5Sodišče po uradni dolžnosti postavi izvedenca ustrezne stroke, če je to potrebno za vpis stavbe ali njenih delov v kataster stavb, za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb ali za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča (2. odst. 12. čl. ZVEtL-1).

6Zakon o katastru nepremičnin, Ur. l. RS, št. 54/2021, s spremembami in dopolnitvami. Osebe, ki imajo pooblastilo geodetske uprave, geodetskega podjetja ali projektanta, in druge osebe, ki izvajajo naloge po tem zakonu, imajo pravico, da za izvajanje nalog v skladu s tem zakonom dostopijo na zemljišče in vstopijo v skupni del stavbe ter izvedejo meritve (5. čl. ZKN).

7Skladno z 2. odst. 13. čl. ZVEtL-1 se podatki o delih stavbe, v katere ni bil omogočen vstop, v strokovni podlagi določijo glede na zunanje obrise stavbe ter primerjajoč podatke o drugih delih stavbe, podatke iz registra nepremičnin in druge razpoložljive podatke.