Jedro

V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga predlagatelj izpodbija, ni tak sklep.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper dolžnika teče izvršilni postopek. Sodišče druge stopnje je v njem kot nedovoljeno zavrglo pritožbo dolžnika zoper prvostopenjski sklep o ustavitvi izvršbe na računu pri organizacijah za plačilni promet, pritožbo dolžnika zoper prvostopenjski sklep o zavrženju dolžnikove nepopolne vloge pa je zavrnilo.

2. Zoper sklep sodišča druge stopnje je dolžnik vložil laično vlogo, naslovljeno „zahteva za varstvo zakonitosti, ugotovitev ničnosti POMR/93 in PU/99, predlog za pridobitev dokazov“. Iz nje je mogoče razbrati navedbe o procesnih kršitvah in zmotni uporabi materialnega prava, kar naj bi zagrešilo sodišče druge stopnje, zahtevo za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter zahtevo, naj se upniku (upravniku večstanovanjske stavbe) naloži zagotavljanje nemotenega vstopa dolžnika v večstanovanjsko stavbo ter povračilo stroškov postopka.

3. Ta vloga, poslana na Vrhovno sodišče, po svojem smislu in vsebini pomeni predlog za dopustitev revizije in kot tako jo je Vrhovno sodišče tudi obravnavalo (367a. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakon o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, v skladu s katerim se v postopku izvršbe in zavarovanja smiselno uporabljajo določbe ZPP, če v ZIZ ali v kakšnem drugem zakonu ni drugače določeno).

4. Predlog ni dovoljen.

5. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (tretji in četrti odstavek 86. člena ZPP). Predlagatelj predloga ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, temveč sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Za vložitev predloga zato nima postulacijske sposobnosti. Če predlogu za dopustitev revizije ni priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sodišče vlogo zavrže (367č. člen ZPP).

6. Poleg tega določba prvega odstavka 10. člena ZIZ revizijo v izvršilnem postopku dovoljuje le zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je bilo pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne. Sklep sodišča druge stopnje, ki ga predlagatelj izpodbija, ni tak sklep. Zoper njega zato ni dovoljeno vložiti predloga za dopustitev revizije. Tak predlog Vrhovno sodišče zavrže (377. člen ZPP).

7. Vrhovno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Predlagatelj, ki s predlogom ni uspel, sam krije svoje stroške postopka za dopustitev revizije (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).