Jedro

Sodišče je pravilno ugotovilo vzročno zvezo med akutno duševno motnjo sprejete osebe in realno možnostjo, da lahko ogroža sebe ali druge in da zdravljenje na drugačen način, ni možno. Zato je zdravljenje pod posebnim varstvom v tem trenutku edino možno.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom do vključno 29. avgusta 2020. 2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo njegov odvetnik in uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep pa spremeni tako, da se mu omogoči zdravljenje zunaj bolnišnice. Sprejeta oseba meni, da niso izpolnjeni zakonski pogoji, ki bi utemeljevali njegovo zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Zaveda se, da ima zdravstvene težave, pripravljen se je zdraviti z zdravili, ki mu jih predpišejo. Vendar njegova duševna motnja ni take narave, da bi imela hudo presojo realnosti in sposobnosti obvladovati sebe. Kaj takega ne izhaja iz dosedanjega postopka. Ne izhaja, da bi bil nevaren sebi ali drugim. Ne izhaja, da bi kogarkoli ogrožal. Pač pa izhaja, da stalno skuša pomagati drugim. Tudi epizoda, ki je povzročila stisko, je bila posledica odpravljanja večje škode, ki je grozila ožji družini. Zaradi groženj s smrtjo družini je naredil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se njegovi družini ne bi zgodilo kaj hudega in to ga je pripeljalo do duševne stiske. Od sedaj pa ni naredil nikakršne škode. Njegovo ravnanje, ki je pripeljalo do hospitalizacije, je vsej prej kot nerazumno ravnanje duševno bolne osebe. Gre za ravnanje normalnega človeka, ki je bil postavljen v krivično situacijo. V situacijo nepošteni delodajalci stalno postavljajo svoje delavce. Želel je le doseči, da bi mu nekdanji delodajalec izplačal, kar mu je bil dolžan. To ni nerazumno ravnanje, ki bi bilo posledica hude duševne motnje, ampak se mu je zgodila krivica. Zato ni izkazano, da bi zaradi svojega stanja ogrožal življenje, zdravje ali premoženje drugih ali da bi bil nevaren sebi. Zato je nevarnost mogoče preprečiti z drugimi ukrepi. Predlaga zaslišanje pridržane osebe, njegovega brata B. B. in vpogled v dokumentacijo v spisu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, kaj je pravna podlaga za odločanje v tej zadevi. To je Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), ki med drugim določa, da je oseba lahko sprejeta na zdravljenje na oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožba trdi, da niso izpolnjeni pogoji, ki jih zakon za takšno zdravljenje predpisuje. Tako izpodbija ugotovitev, da so podani pogoji ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, zdravja ali zdravja drugih ali povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim in tudi, da ne gre za posledico duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Trdi tudi, da bi se lahko zdravil na drugačen način oziroma z drugimi ukrepi.

5. Pritožba uveljavlja tudi pritožbeni razlog pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot dokaze predlaga zaslišanje A. A., zaslišanje njegovega brata in vpogled v dokumentacijo predmetnega spisa. Pritožbeno sodišče na to odgovarja, da je sodišče prve stopnje zaslišalo sprejeto osebo in vpogledalo v dokumentacijo predmetnega spisa. Poleg tega je tudi postavilo izvedenko psihiatrinjo dr. K. H. in sprejelo njeno izvedeniško mnenje. Pritožba ne pojasni, kaj naj bi povedal brat sprejete osebe, B. B. Gre za pritožbeno novoto, ki ni substancirana, saj ne pojasni, katero pravno relevantno dejstvo bo s tem dokazovano. Zato tega dokaznega predloga pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Preostala dva dokaza pa sta bila izvedena in sodišče prve stopnje jih je pravilno ocenilo, zato ponavljanje že opravljenih dokazov na drugi stopnji ni potrebno.

6. Pritožba najprej trdi, da duševna motnja sprejete osebe ni takšne narave, da bi imela zato oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja samega sebe. Sodišče prve stopnje je ta zakonski pogoj obrazložilo v točki 13 izpodbijanega sklepa. Oprlo se je na mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ki je ugotovila, da pridržana oseba trpi zaradi akutne in prehodne psihotične motnje, ki se je sprožila po travmatskem dogodku. Da se je ta dogodek res pripetil in vse kar je sledilo, je sodišče ugotovilo tudi na podlagi izpovedbe pridržanega. Šlo je za hudo skrb za družino, ker je ocenil, da je v nevarnosti, ko je prevažal mamila in denar. Tudi med izpovedbo je bil kljub že prejetim zdravilom še vedno napet, glasen, privzdignjenega razpoloženja, imel je blodnje nanašalno paranoidne (da ga družina ni prepoznala) in veličavske in megalomanske (da mora rešiti vse ženske in otroke držav z območja ...). Tudi med zaslišanjem je bil še vedno agitiran, do svojega stanja pa slabo kritičen. Po mnenju izvedenke gre za hudo moteno presojo realnosti in je tudi še vedno hudo moteno obvladovanje njegovega ravnanja. Ko je bila zaslišana izvedenka, je bil prisoten odvetnik sprejete osebe in na to mnenje ni imel pripomb. Tako se izkaže, da so navedbe iz pritožbe neutemeljene oziroma da je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, zakaj je ta zakonski pogoj izpolnjen. Ne gre torej za hudo stresno situacijo s posledico, ki bi jo sedaj pridržana oseba že obvladovala in takšen način zdravljenja ne bi bil več potreben.

7. Pritožba tudi trdi, da je ravnanje, ki je pripeljalo do hospitalizacije normalna reakcija človeka, ki je bil postavljen v krivično situacijo zaradi nepoštenega delodajalca. Pri tem pritožba spregleda, da je sprejeta oseba izpovedala, da ni bolan in zdravljenja ne rabi. Pri tem pa meni, da je njegova naloga, da reši vse ženske in otroke iz ..., kar je v preteklosti že storil. Pri tem pa je tudi izpovedal, da bi šel tudi v ...., kjer živi oseba, ki ga je porinila v posel v prevozom drog in mu grozila z izginotjem družine in bi mu zagrozil, da mu bo iztrgal goltanec. Izvedenka pa je to ocenila kot stanje, ki kaže, da je slabo kritičen do svojega stanja in da še nujno rabi zdravljenje na tem oddelku, ker bi sicer lahko še vedno ogrožal svoje zdravje in življenje, lahko pa tudi življenja in zdravje drugih. Ocenila je, da milejše oblike zdravljenja zaenkrat še ne pridejo v poštev. Gre torej za oceno nekritičnosti sprejete osebe do zdravstvenega stanja in do hudo motenega obvladovanja njegovega ravnanja. Vse to pa so pogoji, ki so potrebni za izpolnitev zakonskega dejanskega stan iz 39. člena ZDZdr.

8. Pritožbeno sodišče sicer razume stisko človeka, ki je ostal brez službe, družino ima v ... in ima hude zdravstvene težave. Vendar je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je prišlo pri sprejeti osebi do akutne in prehodne psihotične motnje, ki je posledica travmatskega dogodka in da so izpolnjeni pogoji za hospitalizacijo na tem oddelku. Pravilno je ugotovilo, da je podana huda motnja presoja realnosti in da še vedno ne obvladuje svojega ravnanja in je do svojega stanja slabo kritičen. Sodišče je tudi na podlagi zaslišanja sprejete osebe samo prišlo do prepričanja, da je izvedeniško mnenje izvedenke pravilno in da je zdravljenje še vedno potrebno do 29. 8. 2020. 9. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZDZdr in ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (165. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).