Jedro

V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni določbe, ki bi za te spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju mladoletno hčerko pravdnih strank, rojeno 2001, zaupalo v varstvo in vzgojo očetu, odločilo o stikih in materi naložilo plačevanje 167 EUR mesečne preživnine za otroka. Sodišče druge stopnje je toženkini pritožbi le delno ugodilo, prvostopenjsko sodbo razveljavilo glede odločitve o preživnini in v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

Toženka v pravočasni reviziji, ki jo je vložila sama, smiselno uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava pri odločitvi o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo, prikazuje svoje težave pri izvajanju stikov po izdaji prvostopenjske sodbe, se ne strinja s presojo o prejšnjih tožnikih težavah ter predlaga drugačno odločitev.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni drugostopenjski sodbi in jo je zato mogoče vložiti le v zakonsko določenih pogojih. Ena od temeljnih procesnih predpostavk za vložitev revizije je določena v 86. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99). Po tretjem odstavku tega člena lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Gre za omejitev tako imenovane postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi. Edino omilitev te določbe pomeni izjema iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, ko ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Ker je omejitev postulacijske sposobnosti uvedel šele sedanji ZPP, ki je začel veljati 14.7.1999, je v prehodni določbi prvega odstavka 499. člena še določeno, da se določbi tretjega in četrtega odstavka 86. člena ZPP ne uporabljata v primeru, ko je bila tožba vložena pred uveljavitvijo novega ZPP. V 27. poglavju ZPP, v katerem je urejen postopek v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, ni nobene določbe, ki bi za take spore drugače uredila vprašanje omejitve postulacijske sposobnosti stranke v postopku z izrednim pravnim sredstvom.

V obravnavani zadevi je toženka revizijo vložila sama, čeprav je po podatkih spisa tudi v času vložitve revizije imela pooblaščenca, ki je odvetnik. V reviziji ni niti zatrjevala, da naj bi sama imela opravljen pravniški državni izpit. Tožba v tej zadevi je bila vložena 27.6.2003, torej po uveljavitvi novega ZPP.

Iz pravkar povzetega izhaja, da gre za tako imenovano laično in zato nedovoljeno revizijo. Revizijsko sodišče jo je moralo na podlagi 377. člena ZPP zavreči.