Jedro

Ne glede na to, da gre pri Dogovoru za dvostransko pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in pri kateri nobena od strank ni (v celoti) izpolnila obveznosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da za odločitev v tem primeru ni mogoče uporabiti določil ZFPPIPP, v katerih so vsebovana posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

Pogodba, s katero se ena od strank zaveže drugi stranki, da bo zanjo opravila določene posle, je pogodba o naročilu. V obravnavani zadevi je zato potrebno upoštevati določbe OZ in ZFPPIPP, ki se nanašajo na posebnosti, do katerih pride pri naročilu, ko se nad naročiteljem začne stečajni postopek. V takšnem primeru preneha naročilo tedaj, ko prevzemnik zve za dogodek, zaradi katerega naročilo preneha. Na podlagi neizpodbojne domneve, določene v četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP velja, da je prevzemnik naročila izvedel za začetek stečajnega postopka s potekom osmih dni po objavi oklica o začetku postopka. Zaradi stečaja ni prenehalo le upravičenje Odvetniške pisarne za nadaljevanje poslov, temveč tudi notranje razmerje med njo kot prevzemnikom in stečajnim dolžnikom kot naročnikom poslov. Ugasnili sta tako zaveza Odvetniške pisarne, da bo za dolžnika opravila posle zastopanja, kot tudi zaveza stečajnega dolžnika, da bo Odvetniški pisarni za opravljen trud plačal.

Izrek

I. Pritožba Odvetniške pisarne A. d.o.o. se zavrže. II. Pritožbi upnika J. P. se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom upravitelju dalo soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v njegovem predlogu z dne 7.6.2018 in sicer za plačilo stroškov Odvetniške pisarne A. d.o.o. v zadevi poravnave z W. AG v višini 8.750,79 EUR, v presežku pa je predlog za izdajo soglasja k plačilom stroškov postopka zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje upnik J. P., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da da upravitelju soglasje za plačilo vseh predlaganih stroškov (v znesku 244.000,00 EUR), podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbo je vložila tudi Odvetniška pisarna A. d.o.o. (v nadaljevanju: Odvetniška pisarna) in sicer zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji prizna pravico do plačila nagrade in stroškov za opravljene storitve v skladu z upraviteljevim predlogom oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba Odvetniške pisarne A. d.o.o. ni dovoljena.

4. Pritožnik trdi, da ZFPPIPP v členih od 354. do 357, v katerih ureja plačilo stroškov stečajnega postopka, ne omejuje legitimacije za pritožbo tistemu, o čigar stroških stečajnega postopka je sodišče odločalo v sklepu o soglasju k njihovemu plačilu. Zoper sklepe, izdane v postopku zaradi insolventnosti, se smejo pritožiti (vse) stranke postopka (prvi odstavek 126. člena ZFPPIPP), razen če zakon za posamezen sklep določa, da pritožbo lahko vložijo samo nekatere stranke. V stečajnem postopku kot glavnem postopku zaradi insolventnosti so procesna dejanja upravičeni opravljati (kot stranke glavnega postopka): vsak upnik, ki v tem postopku uveljavlja terjatev do insolventnega dolžnika in insolventni dolžnik, če zakon za posamezen postopek tako določa (56. člen ZFPPIPP). Odvetniška pisarna niti ne zatrjuje, da je upnik stečajnega dolžnika niti to ne izhaja iz listinske dokumentacije v spisu. Ker pritožnik ni stranka stečajnega postopka, njegova pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

5. Ker nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prvi odstavek 128. člena ZFPPIPP), pač pa je spis predložilo v reševanje višjemu sodišču, da odloči o pritožbi (tretji odstavek 128. člena ZFPPIPP), jo je zavrglo višje sodišče (prvi odstavek 346. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena in tretjim odstavkom 128. člena ZFPPIPP).

6. Pritožba upnika J. P. je utemeljena.

7. Odvetniška pisarna se je v Dogovoru o plačilu stroškov z dne 27.5.2015 (v nadaljevanju: Dogovor) zavezala, da bo zastopala pravne interese stečajnega dolžnika (in preostalih pogodbenih strank) v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji v izvensodnem kot sodnem postopku predvsem v zadevi proti R. AG. Ne glede na to, da gre pri Dogovoru za dvostransko pogodbo, ki je bila sklenjena pred začetkom stečajnega postopka in pri kateri nobena od strank ni (v celoti) izpolnila obveznosti, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da za odločitev v tem primeru ni mogoče uporabiti določil ZFPPIPP, v katerih so vsebovana posebna pravila za vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe.

8. Pogodba, s katero se ena od strank zaveže drugi stranki, da bo zanjo opravila določene posle, je pogodba o naročilu - mandat (766. člen Obligacijskega zakonika – OZ). V obravnavani zadevi je zato potrebno (kot to v nadaljevanju navaja tudi sam pritožnik) upoštevati določbe OZ in ZFPPIPP, ki se nanašajo na posebnosti, do katerih pride pri naročilu, ko se nad naročiteljem začne stečajni postopek. V takšnem primeru preneha naročilo tedaj, ko prevzemnik zve za dogodek, zaradi katerega naročilo preneha (prvi odstavek 786. člena ZFPPIPP)_._ Na podlagi neizpodbojne domneve, določene v četrtem odstavku 122. člena ZFPPIPP velja, da je prevzemnik naročila izvedel za začetek stečajnega postopka s potekom osmih dni po objavi oklica o začetku postopka, v tem primeru 29.4.2017. Zaradi stečaja ni prenehalo le upravičenje Odvetniške pisarne za nadaljevanje poslov, temveč tudi notranje razmerje med njo kot prevzemnikom in stečajnim dolžnikom kot naročnikom poslov. Ugasnili sta tako zaveza Odvetniške pisarne, da bo za dolžnika opravila posle zastopanja, kot tudi zaveza stečajnega dolžnika, da bo Odvetniški pisarni za opravljen trud plačal (primerjaj: III Ips 138/2005).

9. Sodišče prve stopnje je navedlo, da ni izkazano, da bi Dogovor sklenil stečajni upravitelj, višje sodišče pa ugotavlja, da pritožnik tega tudi nikoli ni zatrjeval. Glede na to, da je Dogovor z dnem začetka stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom (naročnikom) prenehal (785. člen OZ in 246. člen ZFPPIPP), Odvetniška pisarna za nadaljnje izvajanje Dogovora od takrat dalje ni bila več upravičena. Ker je z delom kljub temu nadaljevala, je njeno delovanje mogoče opredeliti (le) kot poslovodstvo brez naročila (199. člen OZ). Pritožnik sicer trdi, da je o svojem delovanju obveščal sopogodbenika, vendar ne iz listinske dokumentacije v spisu ne iz vlog pritožnika ne izhaja, da da bi v skladu s prvim odstavkom 200. člena OZ po začetku stečajnega postopka takoj, ko je bilo to mogoče, obvestil upravitelja: Te svoje (po oceni višjega sodišča več kot nenavadne opustitve) z ničemer ne pojasni.

10. Pritožba trdi, da je upravitelj (najkasneje) s tem, ko je pri sodišču vložil predlog za izdajo izpodbijanega sklepa, priznal veljavnost sklenjenega Dogovora in rezultate opravljenega dela Odvetniške pisarne. Meni, da je zato nastopil položaj, ko je upravitelj z učinkom za nazaj odobril veljavnost in rezultate predhodno sklenjenega Dogovora.

11. Višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča okoliščin v zvezi s prenehanjem Dogovora zaradi začetka stečajnega postopka in (morebitno) odobritvijo dela Odvetniške pisarne tudi po začetku stečajnega postopka nad stečajnim dolžnikom (naročnikom), ni ugotavljalo.

12. Kljub temu je z izpodbijanim sklepom po (po temelju) priznalo pravico do plačila nagrade in stroškov prizadevanja oziroma zastopanja Odvetniške pisarne za celotno obdobje od sklenitve mandatne pogodbe vse do zaključka (sklenitev izvensodne poravnave in plačila dogovorjenega zneska). Višino priznanih stroškov je določilo ob uporabi slovenske Odvetniške tarife, veljavne v času izvedbe opravil. Pojasnilo je, da Dogovora, v katerem sta stranki uredili višino in način obračuna storitev in stroškov ni upoštevalo, ker je za Dogovor upravitelj izvedel šele tekom stečajnega postopka.

13. Kot je navedlo sodišče prve stopnje in v odgovoru na pritožbo tudi upravitelj, sodišče odloča o soglasju k plačilu stroškov na predlog upravitelja, kar predpostavlja, da je upravitelj tak predlog tudi podal in v njem predlagal izdajo soglasja k izplačilu stroškov ter tudi utemeljil, zakaj bi bilo izplačilo stroškov utemeljeno (Cst 5/2014), utemeljeno pa je opozorilo tudi na stališče sodne prakse (Cst 22/2013), da morajo biti stroški upravitelja v predlogu ne le poimenovani, temveč tudi ustrezno (vsebinsko) opisani in dokazno podprti. Vendar pa višje sodišče ugotavlja, da se v konkretnem primeru ne upravitelj ne sodišče prve stopnje navedenega nista dosledno držala.

14. V Predlogu za izdajo soglasja k plačilu stroškov (p.d. 221) je upravitelj (na podlagi predloga Odvetniške pisarne) sodišču prve stopnje predlagal, da izda soglasje k plačilu odvetniških stroškov Odvetniške pisarne v znesku 244.000,00 EUR (toliko, kolikor je ta zahtevala). Upravitelj v odgovoru na pritožbo sicer poudarja, da je dal predlog (in obrazložitev) za plačilo stroškov v skladu s slovensko odvetniško tarifo, vendar po oceni višjega sodišča to iz predloga ne izhaja. Upravitelj v predlogu ni navedel, kdaj (tekom stečajnega postopka) je izvedel za zastopanje in kdaj (če sploh) je k zastopanju dal soglasje. Zapisal je le, da je Odvetniški pisarni (očitno neuspešno) predlagal, da se (zaradi koristi stečajne mase) opravljeno delo vrednosti v skladu s slovensko Odvetniško tarifo. Ker do dogovora ni prišlo (in ker si upravitelj želi pridobiti sredstva v stečajno maso), je po vztrajanju Odvetniške pisarne sodišče seznanil s celotnim obsegom zahtevanega povračila stroškov in vložil predlog za plačilo vseh zahtevanih stroškov. V odgovoru na pritožbo je nato upravitelj poudaril, da je bil stroškovnik Odvetniške pisarne pripravljen enostransko, da ni izkazano, da so bile zaračunane ure v resnici opravljene**.** Pridružil se je obrazložitvi sodišča prve stopnje glede tega, katero delo je Odvetniški pisarni mogoče priznati in do katerih stroškov je upravičena. Trdil je celo, da ni podal predloga za soglasje k plačilu zaračunanih stroškov, saj se z njimi ni nikoli strinjal. 15. Res je upravitelj v obrazložitvi predloga za izdajo soglasja za plačilo stroškov zapisal, da ne nasprotuje plačilu stroškov, obračunanih z uporabo slovenske odvetniške tarife, vendar iz njegovega predloga jasno izhaja, da sodišču predlaga, da da soglasje za plačilo celotnih stroškov, kot jih je zahtevala Odvetniška pisarna in ki so (tako trdi Odvetniška pisarna) obračunani z uporabo avstrijske odvetniške tarife.

16. Iz vsega navedenega po oceni višjega sodišča ni mogoče razbrati, ali je upravitelj odobril dejanja Odvetniške pisarne oziroma kakšen naj bi bil obseg (oziroma morebitne omejitve) te odobritve.

17. Glede na to, da pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju napačno uporabilo materialno pravo, je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

18. Pri odločanju o soglasju k plačilu (odvetniških) stroškov je odločilno, ali je upravitelj pri odvetniku te storitve naročil in ali jih je ta opravil (oziroma v tem primeru: ali jih je upravitelj kasneje odobril). Upravitelj je k predlogu priložil le pojasnilo in račun Odvetniške pisarne ter predlagal plačilo zahtevanega zneska (244.000,00 EUR). Obenem je sodišču predlagal, da obračuna opravljene storitve po slovenski odvetniški tarifi, tako izračunan znesek pa je (po obračunu, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje) bistveno nižji (8.750,79 EUR). Upraviteljev predlog je zato nejasen in sam s sabo v nasprotju.

19. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje vročiti pritožniku upraviteljev odgovor na pritožbo, da se bo o njem lahko izjavil, upravitelja pa pozvati, naj pojasni, ali je (in če je, kdaj in v kakšni meri) odobril dejanja Odvetniške pisarne. Če je upravitelj brez pridržkov odobril vsa ravnanja Odvetniške pisarne, bi bilo treba pritrditi pritožbi, da so zaradi tega nastopile enake pravne posledice, kot če bi upravitelj že od samega začetka z Odvetniško pisarno sklenil mandatno pogodbo z vsebino, kot izhaja iz Dogovora (prvi odstavek 73. člena OZ, tretji odstavek 72. člena OZ in 206. člen OZ). V nasprotnem primeru pa bo odločitev sodišča prve stopnje odvisna od tega, ali bo upravitelj (glede na stališča, navedena v odgovoru na pritožbo) sploh še vztrajal pri svojem predlogu za poplačilu vseh zahtevanih stroškov.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.