Jedro

Z navedbami, da je poravnal preživninsko obveznost, preživninski zavezanec ne more izkazati pravnega interesa v postopku uveljavitve pravice otroka do nadomestila preživnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 10.4.2002. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranka zoper sklep Jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije z dne 25.10.2000, s katerim je ta zavrgel pritožbo preživninskega zavezanca (tožeče stranke) zoper odločbo, s katero je bila na zahtevo zakonite zastopnice D.P.G. priznana pravica do nadomestila preživnine za mladoletnega otroka J.Č. V razlogih sodbe sodišče pritrjuje toženi stranki, da pojem stranke v procesnem smislu določa 42. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), materialni predpis pa je tisti, ki določa, kdo ima kakšno pravico, obveznost ali pravno korist v konkretni upravni stvari. Po 42. členu ZUP ima položaj aktivne stranke oseba, na katero zahtevo se je uvedel postopek, položaj pasivne stranke pa oseba, zoper katero teče postopek, v katerem ji je treba naložiti kakšno obveznost ali odrediti izgubo oziroma zmanjšanje kakšne njene pravice. Po določbi 43. člena ZUP ima položaj stranskega udeleženca oseba, ki ima zaradi varstva svojih pravnih korist pravico udeleževati se upravnega postopka. V postopku za priznanje pravice do nadomestila po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 28/97, 10/98, 41/99, 53/99 in 119/02 - ZJSRS) je stranka v postopku otrok, na zahtevo katerega (po zakonitem zastopniku) se uvede postopek. Pri tem upravni organ prve stopnje na podlagi predloženih listin v skladu z določbami ZJSRS odloči o uveljavitvi pravice, o samem temelju obveznosti pa ne odloča, ker je preživninska obveznost že določena. Upravni organ le zaradi neizpolnjevanja obveznosti zavezanca upravičencu prizna nadomestilo, kar je podlaga za vstop v položaj upnika nasproti zavezancu. Postopek za uveljavitev nadomestila preživnine je namenjen izključno varstvu koristi mladoletnega otroka, kateremu je plačevanje preživnine že določeno, vendar pa se ta obveznost ne izpolnjuje.

Katerakoli druga oseba (predvsem preživninski zavezanec) ne more imeti položaja stranke, saj se o njegovih pravicah ali obveznostih v tem postopku sploh ne odloča. Možnost udeležbe, ki jo preživninskemu zavezancu omejeno daje določba 21.f člena ZJSRS, pa lahko preživninski zavezanec uveljavlja le, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost ali je le-to prevzel njegov dolžnik. Ker je neplačevanje oziroma neredno plačevanje sploh osnovni pogoj in hkrati razlog za priznanje obravnavane pravice mladoletnega otroka, mora zavezanec za izpodbijanje teh dejstev predstaviti utemeljene in tehtne dokaze.

V obravnavanem primeru je iz podatkov v predloženih upravnih spisih razvidno, da je upravni organ prve stopnje z odločbo z dne 11.10.2000 na zahtevo zakonite zastopnice D.P.G. priznal pravico do nadomestila preživnine za otroka J.Č. ter z obvestilom z dne 11.10.2000 tožečo stranko kot preživninskega zavezanca obvestil o prehodu terjatve na sklad in ga pozval, da naj ga o morebitnih mesečnih plačilih preživnine tekoče obvešča. Tudi po mnenju sodišča prve stopnje tožeča stranka ne izpolnjuje pogojev za priznanje položaja stranke. S samo izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine mladoletni J.Č. upravni organ v pravne korist tožeče stranke neposredno ni posegel, tožeča stranka pa tako v pritožbenih kot sedaj v tožbenih navedbah ni z ničemer podkrepila svojih pavšalnih trditev o tem, da so vse obveznosti plačane, niti ni predlagala izvedbo takšnih dokazov, s čimer bi izkazala pravni interes za udeležbo v tem postopku. Zato je tožena stranka upravičeno zavrgla pritožbo tožeče stranke.

V pritožbi pritožnik navaja, da je terjatev neupravičena in zato ni osnove, da bi prešla na preživninski sklad. Prispevki so bili poravnani, zato pričakuje izdajo primerne odločbe. Za hčerko je prispeval v zavezani višini in pravočasno, kar pa se sedaj poskuša prikriti, kar je nedopustno. Zahteva vrnitev vse neupravičeno zarubljene ali drugače odtujene vrednosti in poplačilo vseh neupravičeno povzročenih stroškov škode in krivic za predmetno obdobje in tistih posledic, ki so nastale prej ali kasneje zaradi neupoštevanja dokazano prispevanega.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom (vlagateljica) v odgovoru na pritožbo navaja, da tožeča stranka do 15.9.2003 ni plačala nobene preživnine, po tem datumu pa jo tudi ne plačuje.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Postopek za priznanje pravice do nadomestila se začne na zahtevo zakonitega zastopnika mladoletnega otroka. V postopku se odloča o pravici do nadomestila, ker se preživninska obveznost po pravnomočni sodbi ne plačuje in je izterjava neuspešna. Preživninski zavezanec ne more imeti položaja aktivne stranke, saj se o njegovih pravicah ali obveznostih v tem postopku ne odloča. Tudi položaja pasivne stranke ne more imeti, saj postopek ne teče zoper njega. S samo izdajo odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine se tudi v pravno korist preživninskega zavezanca neposredno ne posega, saj na podlagi 28. člena ZJSRS preide terjatev upravičenca - otroka, proti preživninskemu zavezancu na sklad (subrogacija) šele z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravice po tem zakonu. Glede na določbo 42. člena ZUP preživninski zavezanec torej nima sposobnosti biti stranka v postopku za priznanje pravice do nadomestila.

Na podlagi 43. člena ZUP ima oseba pravico udeleževati se postopka kot stranka z interesom, če izkaže pravni interes. Po določbi 21.f člena ZJSRS pravica do nadomestila preživnine preneha na zahtevo preživninskega zavezanca, če dokaže, da je plačal vse zapadle preživninske obveznosti in da je za dva meseca vnaprej plačal preživninsko obveznost oziroma sredstva deponiral na sodišču v otrokovo korist, ali če je preživninsko obveznost prevzel dolžnikov dolžnik. Toda ta določba je pravna podlaga že za drug postopek, ki se začne na zahtevo preživninskega zavezanca in v katerem se z izdajo odločbe ugotovi prenehanje pravice do nadomestila preživnine. Da gre za drug postopek kaže določba 3. odstavka 22. člena ZJSRS, po kateri pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve odločbe. Zato v tem primeru tožeča stranka s svojimi navedbami, da je plačala vse zapadle preživninske obveznosti, sploh ne more vplivati na drugačno odločitev v tem postopku, ker so te navedbe relevantne le v postopku po 21.f členu ZJSRS. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da v tem primeru preživninski zavezanec z navedbami, da so vse obveznosti plačane, ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v tem postopku.

Enake pavšalne pritožbene navedbe (da je preživninski zavezanec plačal vse obveznosti) zaradi istih razlogov tudi ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Neutemeljeno pritožbo je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.