Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.

Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka.

Revizija se dopusti glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri odločanju o božičnici.

Obrazložitev

1. Tožnik je 14. 10. 2011 vložil tožbo in zahteval ugotovitev, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove iz poslovnega razloga, ki jo je prejel 17. 11. 2008, nezakonita. Zahteval je tudi, da mu tožena stranka prizna delovno razmerje in vse pravice iz delovnega razmerja od 13. 11. 2008 do 18. 4. 2009, ko se je upokojil, vključno z razliko med plačo, ki bi jo prejemal, če se ne bi upokojil, in pokojnino za čas od 19. 4. 2009 do dneva odločitve sodišča prve stopnje v mesečnem bruto znesku 3.792,00 EUR, z odvodom akontacije dohodnine in prispevkov od tega zneska, preostanek neto zneskov pa se mu naj izplača skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače od vsakega 15. dne v mesecu do plačila. Zahteval je tudi odpravnino ob upokojitvi v višini 16.563,03 EUR, božičnico za leto 2009 v višini njegove bruto plače v znesku 5.532,40 EUR, sorazmeren del regresa za leto 2009 v bruto znesku 3.906,33 EUR in odškodnino v višini 50.729,22 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku priznati delovno razmerje od 13. 11. 2008 do 18. 4. 2009 in mu za to obdobje obračunati mesečno bruto plačo ter od mesečnih bruto zneskov plač obračunati davke in prispevke ter izplačati neto mesečne zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače od vsakega 15. dne v mesecu do plačila. Nadalje je toženi stranki naložilo, da je dolžna tožniku izplačati odpravnino ob upokojitvi v zahtevani višini in obračunati božičnico za leto 2009 v višini 1.410,45 EUR, po odvodu davkov in prispevkov pa izplačati neto znesek, zavrnilo pa je višji tožbeni zahtevek v višini 4.121,95 EUR. Zavrnilo je tudi ostale zahtevke tožnika.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in zavrnilo tožbeni zahtevek v delu, da je tožena stranka dolžna tožniku priznati delovno razmerje od 13. 11. 2008 do 18. 4. 2009 in da mu je za to obdobje dolžna obračunati mesečno bruto plačo, od mesečnih bruto zneskov plač obračunati davke in prispevke ter izplačati neto mesečne zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v preostalem pa je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Na pritožbeni obravnavi je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nepravilno ugotovilo dejansko stanje, ker ni upoštevalo, da so bile tožniku plače za čas od 9. 10. 2008 do 17. 4. 2009 plačane in da je bil tožnik v navedenem obdobju v delovnem razmerju pri toženi stranki po drugi odpovedani pogodbi o zaposlitvi z dne 13. 11. 2008. V tem delu je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo. Strinjalo pa se je z dosojeno odpravnino in božičnico ter zavrnitvijo ostalih delov tožbenega zahtevka.

4. Tožena stranka je vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali mora delodajalec izplačati delavcu odpravnino ob upokojitvi, čeprav je delovno razmerje delavcu prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, delavec pa se je upokojil po lastni volji po izteku odpovednega roka. Meni, da je praksa višjih sodišč o tem vprašanju neenotna in prilaga sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 595/2010 z dne 18. 11. 2010. Po mnenju tožene stranke je sodišče druge stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je navedlo, da delavcu pripada odpravnina po prvem odstavku 132. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) že, če se upokoji ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Meni, da je delavec upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 109. členu ZDR oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine po prvem odstavku 132. člena ZDR. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi starejšemu delavcu iz poslovnega razloga v skladu s 114. členom ZDR delavec ni upravičen do kumulacije odpravnin (do odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in do odpravnine ob upokojitvi), pač pa le do tiste odpravnine, na podlagi katere je delavcu prenehalo delovno razmerje. Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, pri čemer do odpravnine ni bil upravičen, ker je zavrnil sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, ne pa zaradi upokojitve in prenehanja pogodbe o zaposlitvi na katerikoli drugi pravni podlagi. Tožnik tudi ni upravičen do božičnice za leto 2009, saj ni bil v delovnem razmerju v času izplačevanje božičnice, prav tako ni bil v odpovednem roku ali v postopku prenehanja delovnega razmerja ob izplačilu božičnice. Sklep o izplačilu božičnice je bil realiziran po 15. 12. 2009, tožniku pa je delovno razmerje prenehalo že 17. 4. 2009. Sodišče druge stopnje je napačno uporabilo določbe Podjetniške kolektivne pogodbe in napačno interpretiralo sklep uprave z dne 15. 12. 2009, iz katerega ne izhaja, da bi bili upravičeni do božičnice tudi tisti delavci, ki so bili v postopku prenehanja delovnega razmerja.

5. Vrhovno sodišče v skladu z 367.a členom ZPP dopusti revizijo, če je od te odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Tožena stranka prilaga sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 595/2010 z dne 18. 11. 2010, kjer je zavzeto stališče, da tožnica ni upravičena do odpravnine ob upokojitvi, čeprav se je naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja upokojila, saj ji je delovno razmerje prenehalo zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Revizijsko sodišče poudarja, da iz te sodbe jasno izhaja, da je bila tožnica upravičena do odpravnine po 109. členu ZDR, vendar je v postopku ni uveljavljala, zato ne gre za situacijo, ki bi bila primerljiva s konkretnim sporom. Tožena stranka ne more uspeti s predlogom za dopustitev revizije z razlogom, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse oziroma od sodbe, ki jo je priložila. Vendar pa je revizijo glede postavljenega vprašanja v zvezi s pravico do odpravnine treba dopustiti v skladu z 367.a členom ZPP, saj je od odločitve v tej zadevi mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse.

7. Tožena stranka uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka – konkretno očita sodišču druge stopnje protispisnost, ker je pri presoji pravice do božičnice odločilo v nasprotju s predloženo listino (sklepom uprave z dne 15. 12. 2009). Po presoji revizijskega sodišče gre za pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Zato je dopustilo revizijo tudi v tem delu, iz razlogov in v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).