Jedro

Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je solastniški delež dolžnice do polovice od celote (ID osnovnega položaja X) na nepremičnini z ID znakom: del stavbe X-3470-30 izročilu kupcu R.S. d.o.o. in zemljiški knjigi odredilo, da po pravnomočnosti sklepa na izročeni nepremičnini pri ID osnovnem položaju X vpiše lastninsko pravico v korist kupca ter izbriše vpisane pravice in bremena v skladu z določbami Zakona o zemljiški knjigi.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje prodajalo nepremičnino, ki je v skupni lastnini zakoncev, kar ni dopustno, saj morajo biti določeni predhodno deleži zakoncev. Ker je s sodno odločbo sodišče že ugotovilo, da je dolžničin delež polovičen, pripada drugi polovičen solastniški delež zakoncu S.B. Ta ima zakonito predkupno pravico, o čemer pa ga sodišče prve stopnje ni obvestilo in mu omogočilo, da bi jo lahko uveljavil na dražbi. Sodišče prve stopnje je, ne glede na aktualno zemljiškoknjižno stanje, zaradi vloženega ugovora tretjega vedelo, da gre za skupno premoženje zakoncev. Meni, da je sodišče prve stopnje s tem storilo bistveno postopkovno kršitev, zato predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik J. d.o.o. je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Odgovor na pritožbo je podal tudi S.B., v katerem pojasnjuje, da s strani sodišča prve stopnje ni bil obveščen o uveljavitvi svoje predkupne pravice.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot nosilni pritožbeni razlog dolžnica uveljavlja očitek, da zakonec, ki mu, pripada polovičen solastniški delež na nepremičnini in ima zato zakonito predkupno pravico, ni bil obveščen o dražbi. V zvezi s temi očitki sodišče druge stopnje odgovarja:

7. Predkupna pravica se nanaša na tretjo osebo S.B. zakonca dolžnice, ki ima edini pravni interes, da kot solastnik zahteva njeno varstvo v izvršilnem postopku. Zakonita predkupna pravica solastnika iz tretjega odstavka 66. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) je namreč individualna materialnopravna pravica imetnika, da kupi preostali solastniški delež za enako ceno, kot je bila pri prodaji sicer ponujena s strani zainteresiranega kupca. Ta se varuje tudi pri prisilni prodaji na javni dražbi v izvršilnem postopku, a le, če je predkupni upravičenec aktiven pri njenem uveljavljanju tako, da najpozneje tri delovne dni pred dražbo položi varščino in nato na poziv sodišča takoj po koncu dražbe izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji kot najugodnejši ponudnik (prvi odstavek 182. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

8. Po pojasnjenem sam postopek prodaje ne more biti obremenjen s postopkovno kršitvijo pri javni dražbi v zvezi s predkupno pravico, ki bi zadevala pravni položaj dolžnice. Ta na uveljavitev ali neuveljavitev nima vpliva, niti ne more biti zainteresirana, da do uveljavitve sploh pride. Predkupni upravičenec namreč ni tisti, ki bi višal kupnino. Ker se višina kupnine, iz katere so lahko poplačani upniki, z uveljavitvijo predkupne pravice ne spremeni, tudi niso prizadeti upniki.

9. Če bi bila storjena morebitna postopkovna kršitev v zvezi z nemožnostjo uveljavitve predkupne pravice, bi jo lahko po pojasnjenem uveljavljal v pritožbenem postopku le predkupni upravičenec, ki pa ni podal pritožbe. Odgovor na pritožbo pa je namenjen le pravici do izjave v zvezi z vloženo pritožbo, ne more pa je nadomestiti (četrti odstavek 9. člena ZIZ). Pri tem je odgovor na pritožbo zaradi zamude pritožbenega roka tudi nedopustno vsebinsko obravnavati kot pritožbo.

10. Sodišče druge stopnje pa le še dodaja, da predkupnega upravičenca izvršilno sodišče pred javno dražbo posebej ne opozarja in poučuje glede uveljavitve njegove pravice, ampak ga le vabi na javno dražbo in mu pred tem vroči odredbo o prodaji (sedmi odstavek 181. člena ZIZ), kar je storilo sodišče prve stopnje tudi v obravnavani zadevi.1

11. Po obrazloženem dolžnica nima pravnega interesa za pritožbeni razlog kršitve predkupne pravice, zato so v tem delu njene pritožbene navedbe nedovoljene.2

12. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo vse vidike izročitve nepremičnine, k čemer sodišče druge stopnje nima več kaj dodati. Dolžnica ni podala nobenega drugega konkretnega pritožbenega razloga, razen tistega, za katerega nima pravnega interesa, zato je sodišče druge stopnje v preostalem obravnavalo pritožbo le še v okviru uradnega preizkusa procesnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki ni pokazal nepravilnosti.

13. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Odločitev o stroških odgovorov na pritožbo pa je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Vročilnica delovodna številka 20015062020002460 izkazuje, da je bila odredba za 2. javno dražbo osebno vročena S.B. dne 11. 6. 2020. 2 Če pritožnik nima pravnega interesa za izpodbijanje odločitve sodišča prve stopnje, je njegova pritožba nedovoljena, zato jo mora sodišče druge stopnje zavreči, ne da bi se spustilo v njeno vsebinsko presojo (četrti odstavek 343. člena in 352. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).