Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93 in sl.) ni določila o združevanju stečajnih postopkov. Določila 313. člena ZPP, ki ureja kumulacijo zahtevkov z združevanjem pravdnih postopkov po odredbi sodišča, ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Stečajni postopek je poseben nepravdni postopek, v katerem ni mogoče uporabiti tistih določil pravdnega postopka, ki so vezana na njegovo bipolarnost in kontradiktornost - med temi je tudi 313. člen ZPP, ki omogoča združeno reševanje več pravdnih postopkov brez škode za pravilnost odločanja o posameznem tožbenem zahtevku. Združitev stečajnih postopkov zaradi lažjega reševanja interesnih konfliktov glede na nerazčiščene odnose iz razdelitve premoženja ali iz nerazčiščenih poslovnih odnosov, je nedopustno in v nasprotju z interesi stečajnih upnikov. Funkcija stečajnega upravitelja v enem stečajnem postopku je lahko tudi ovira za postavitev iste osebe za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika oziroma razlog za njegovo razrešitev. Tako je razumeti v 78. členu ZPPSL zahtevano nepristranost oziroma v noveliranem določilu tega člena odsotnost okoliščin, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje opr. štev. St 9/96-5173 z dne 21.10.1997 razveljavi in stečajne zadeve vrnejo sodišču prve stopnje v nadaljno obravnavanje.
V uvodu navedeni stečajni upniki in stečajna upraviteljica T.T. d.o.o. M.- v stečaju so se pravočasno pritožili zoper sklep stečajnega senata v postopku zoper T. D.Z.U.F.P. d.d. M.- v stečaju o združitvi navedenega stečajnega postopka s petnajstimi stečajnimi postopki zoper gospodarske družbe navedene v uvodu tega sklepa. V pritožbah so navedli, da se mora vsak stečajni postopek voditi samostojno, ker lahko pride do prelivanja stečajnih mas in stečajnih stroškov. Po mnenju pritožbe je v ozadju favoriziranje posameznih upnikov.
Pritožbe so utemeljene.
V zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - v nadaljevanju ZPPSL (Ur.l. RS št. 67/93 in sl.) ni določila o združevanju stečajnih postopkov. Glede določila 15. člena ZPPSL o smiselni uporabi določil pravdnega postopka (ZPP) pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da določila 313. člena ZPP, ki ureja kumulacijo zahtevkov z združevanjem pravdnih postopkov po odredbi sodišča ni mogoče uporabiti v stečajnem postopku. Glede na takšno ugotovitev izdani sklep tudi ne predstavlja odločitev procesnega vodstva in je zato prvostopno sodišče podalo pravilen pravni pouk o dopustni pritožbi. Pa tudi sicer se v stečajnem postopku ne uporabljajo določila o posebni pritožbi (glej načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS v zvezi s členom 1.odst.74. člena ZPP - objavljeno v Pravnih mnenjih VS RS štev. I/96), saj bi to pomenilo pritožbo takrat, ko je stečajni postopek zaključen.
Uporabi 313. člena ZPP nasprotuje že gramatikalno razumevanje tega določila. Med stečajnimi postopki ni "naveznih točk", ki jih določa 313. člen ZPP - namreč istih strank in zmanjšanja stroškov v posledici združevanja. Iz razlogov, ki bodo v nadaljevanju navedeni, nastajajo stečajni stroški posebej za vsak stečajni postopek in tako tudi bremenijo stečajno maso oziroma zmanjšujejo poplačilo stečajnih upnikov v posameznem stečajnem postopku.
Izhajajoč iz določila 2.odst. 5. člena zakona o gospodarskih družbah o odgovornosti družbe za svoje obveznosti s svojim premoženjem, se z začetkom stečajnega postopka iz tega premoženja oblikuje stečajna masa, iz katere se lahko poplačajo v stečaju samo upniki te družbe.
Posebnost stečajnega postopka je funkcija stečajnega upravitelja, ki je zakoniti zastopnik družbe v stečaju ter istočasno organ stečajnega postopka, ki mora delati v korist enakomernega in čim boljšega polačila stečajnih upnikov. Stečajni postopek je poseben nepravdni postopek, v katerem ni mogoče uporabiti tistih določil pravdnega postopka, ki so vezana na njegovo bipolarnost in kontradiktornost - med temi je tudi 313. člen ZPP, ki omogoča združeno reševanje več pravdnih postopkov brez škode za pravilnost odločanja o posameznem tožbenem zahtevku.
V stečajnem postopku se dokončno uredijo vsa pravna razmerja stečajnega dolžnika, torej ne-le razmerja do stečajnih upnikov, temveč tudi razmerja do dolžnikovih dolžnikov. Med temi razmerji so tudi pravna razmerja do stečajnih dolžnikov iz stečajnih postopkov, ki so predmet združevanja postopkov. Že zaradi teoretične možnosti konflikta interesov stečajnih dolžnikov in na njih vezanih skupin stečajnih upnikov ni mogoče izvesti skupnega postopka z enim stečajnim upraviteljem. Ta predpostavka pa ni le teoretična, saj pregled prijavljenih upniških terjatev v združenih stečajnih postopkih pokaže, da so stečajni dolžniki, ki imajo sedaj istega stečajnega upravitelja - med seboj vložili eden proti drugemu 212 prijav upniških terjatev.
Verjetno pa ni slučaj, da je 11 dni pred izdajo sklepa o združitvi postopkov in skupnem stečajnim upraviteljem - torej dne 10.10.1997 prišlo do 28 umikov prijavljenih terjatev med matično družbo in odvisnimi družbami v stečaju.
Združitev stečajnih postopkov zaradi lažjega reševasnja interesnih konfliktov glede na nerazčiščene odnose iz razdelitve premoženja ali iz nerazčiščenih poslovnih odnosov, pa je nedopustno in v nasprotju z intertesi stečajnih upnikov. Če pa bi pomenila združitev le obravnavanje zadev pod isto opravilno številko in pred istim stečajnim senatom, vendar z šestnajstimi stečajnimi upravitelji, ki bi vodili samostojne postopke skladno s stečajnim zakonom, pa tudi odpade razlog ekonomičnosti združenega postopka.
Nadaljne stečajne postopke bo prvostopno sodišče vodilo ločeno in s stečajnimi upravitelji za vsak postopek skladno s 77. in sledečimi določili ZPPSL. Funkcija stečajnega upravitelja v enem stečajnem postopku je lahko tudi ovira za postavitev iste osebe za stečajnega upravitelja v stečajnem postopku zoper drugega stečajnega dolžnika oziroma razlog za njegovo razrešitev. Tako je razumeti v 78. členu ZPPSL zahtevano nepristranost oziroma v noveliranem določilu tega člena odsotnost okoliščin, ki vsebujejo dvom o njegovi nepristranosti.