Jedro

Procesni rok 15 dni za pritožbo je splošen rok in tožnik niti ne navaja, da bi mu ta rok iz nekih objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, v konkretnem primeru dejansko onemogočil ali bistveno otežil uveljavljanje varstva njegovih pravic.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Novo mesto je na podlagi drugega odstavka 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) na podlagi pritožbe tožnika odločila, da se pritožba tožnika zoper odločbo Upravne enote Novo mesto številka 214-2173/2012-16 z dne 3. 6. 2013 zavrže. V obrazložitvi akta je navedeno, da iz priložene ovojnice k pritožbi izhaja, da je stranka pritožbo poslala po pošti iz Bosne in Hercegovine z dne 24. 9. 2014. Iz pritožbe je tudi razvidno, da je stranka na pritožbi navedla datum 24. 9. 2014. Upravni organ je v izvedenem upravnem postopku stranki izdal odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja za stalno prebivanje, št. 214-2173/2012-16 z dne 3. 6. 2013. Navedena odločba je bila stranki vročena dne 7. 6. 2013. Upravni organ je pri pregledu pritožbe ugotovil, da je pritožba vložena po izteku pritožbenega roka. Stranka je imela pravico, do vložitve pritožbe v roku 15 dni od vročitve odločbe. Rok za vložitev pritožbe zoper navedeno odločbo je potekel dne 24. 6. 2013. Glede na to, da je stranka oddala pritožbo na pošti v Doboju, Bosna in Hercegovina dne 24. 9. 2014 je upravni organ ugotovil, da je stranka zamudila zakonski rok za vložitev pritožbe zoper navedeno odločbo.

2. V pritožbi zoper prvostopenjski akt tožnik pravi, da je mednarodno sodišče v Strasbourgu izdalo sodbo, ki je postala pravnomočna in obvezujoča za Republiko Slovenijo radi tega, ker je Republika Slovenija nezakonito naredila izbris 37.000 neslovenskih občanov in je presodila, da mora Slovenija vsakemu, ki vloži zahtevo za stalno prebivanje, izdati posebno odločbo za nazaj, in ki dostavi dokaze, katere je Slovenija določila, da je res bil takrat v Sloveniji. Upravna enota je ravnala tudi v nasprotju z določili 6. in 14. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v enakem primeru razveljavilo sodbo Upravnega sodišča št. I U 666/2010. 3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. V drugostopenjski odločbi organ pravi, da je iz pisemske ovojnice razvidno, ki je del spisovne dokumentacije, da je tožnik pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD poslal s priporočeno poštno pošiljko, ki je bila na pošti Doboj oddana dne 24. 9. 2014. Organ prve stopnje je tako po mnenju ministrstva pravilno ugotovil, da je pritožnik pritožbo zoper odločbo o zavrnitvi izdaje dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi ZUSDDD vložil dne 24. 9. 2014. Ministrstvo enako kot organ prve stopnje ugotavlja, da je bila pritožba vložena po poteku 15 dnevnega roka, ki ga določa ZUP v prvem odstavku 235. člena, in ki se je iztekel dne 24. 6. 2013. 4. V tožbi tožnik ponavlja argument iz pritožbe glede sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice. Predlaga, da sodišče prekliče odločbo Upravne enote Novo mesto.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka pravi, da je v pouku o pravnem sredstvu zoper zavrnitev izdaje dovoljenja za stalno prebivanje organ prve stopnje tožečo stranko poučil, da lahko pritožbo zoper odločbo vloži v roku 15 dni od vročitve odločbe. Tožena stranka tako vztraja pri navedbah v odločbi, zaradi česar naslovnemu sodišču predlaga, da tožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po določilu 2. odstavka 71. člena ZUS-1 sodišču ni treba navajati razlogov za odločitev, če sledi utemeljitvi upravnega akta in to v sodbi ugotovi. Sodišče ugotavlja, da lahko sledi utemeljitvi izpodbijanega akta, kajti tožnik ne prereka dejstva, da je prepozno vložil pritožbo zoper prvostopenjski akt. Tudi sklicevanje tožnika na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kurić in ostali je neutemeljeno, saj iz te sodbe ne izhaja, da za uveljavljanje pravic, ki so bile kršene z izbrisom prebivalcev iz registra stalnega prebivalstva, z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ni dovoljeno upoštevati procesnih rokov v nacionalni zakonodaji. Procesni rok 15 dni za pritožbo je splošen rok in tožnik niti ne navaja, da bi mu ta rok iz nekih objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, v konkretnem primeru dejansko onemogočil ali bistveno otežil uveljavljanje varstva njegovih pravic. Tožnik se je v pritožbi skliceval tudi na razveljavitev sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 666/2010, vendar pa se zadeva I U 666/2010 ni nanašala na vprašanje sprejemljivosti roka za pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo na podlagi ZUSDDD. Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-).