Jedro

Nevednost oškodovanca oz. njegova neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika obtožnega predloga ni razlog za oprostitev plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za primer iz 3. odstavka 96. člena ZKP, ko stroški bremene proračun.

Izrek

Pritožba M. B. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom na podlagi 3. odstavka 295. člena ZKP ustavilo kazenski postopek zoper obdolženega A. G., zaradi dveh kaznivih dejanj kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic po 270. členu KZ. Na podlagi 3. odstavka 96. člena ZKP je sodišče prve stopnje odločilo, da mora oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika ter plačati na 65.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper sklep se je pravočasno pritožil oškodovanec kot tožilec M. B. brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da ga pritožbeno sodišče oprosti plačila stroškov postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 96. člena ZKP morata zasebni tožilec in oškodovanec kot tožilec povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, če se postopek konča s sklepom, s katerim se postopek ustavi, razen če se postopek ustavi oziroma če se obtožba s sodbo zavrne zaradi obdolženčeve smrti, ali pa zaradi tega, ker je kazenski pregon zastaral zaradi zavlačevanja postopka, ki ga ni mogoče pripisati v krivdo zasebnemu tožilcu ali oškodovancu kot tožilcu. Ker je oškodovanec kot tožilec po svojem pooblaščencu po razpisu glavne obravnave poslal pisno izjavo, da umika obtožni predlog zoper obdolženega A. G., je sodišče prve stopnje pravilno na podlagi 3. odstavka 293. člena ZKP kazenski postopek ustavilo ter v skladu z določilom 3. odstavka 96. člena ZKP odločilo o stroških kazenskega postopka. Oškodovanec kot tožilec v svoji pritožba navaja, da ni vedel, da bo v takšnem primeru dolžan nositi stroške, saj če bi bil o tem seznanjen, obtožnega predloga ne bi umaknil. Nevednost oziroma neseznanjenost s stroškovnimi posledicami umika, pa ni razlog, zaradi katerega bi sodišče glede na določilo 3. odstavka 96. člena ZKP oškodovanca kot tožilca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, saj ne gre za izjeme, ki jih določa zakon. Zakon o kazenskem postopku pa tudi ne predvideva možnosti, da bi se oškodovanca kot tožilca oprostilo plačevanja stroškov zaradi nezmožnosti plačila. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo oškodovanca kot tožilca, ki se zavzema za oprostitev plačila, ker mora preživljati štiri otroke in živi od socialne pomoči, zavrnilo kot neutemeljeno.