Jedro

Do poplačila upnika s prisilno izvršbo je prišlo že v ugovornem roku, dolžnik pa je ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem trdi in dokazuje, da je terjatev upniku v celoti poravnal že pred vložitvijo predloga za izvršbo, vložil v roku zanj. Zato ima pravni interes, da se o njegovem ugovoru vsebinsko odloči, ter da se s tem pravnomočno konča tudi faza dovolitve izvršbe. Ne more biti namreč vnaprej izključeno, da bi bil sklep o izvršbi zaradi dolžnikovega ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar pa je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ razlog za nasprotno izvršbo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo.

2. Zoper sklep je pravočasno pritožbo, hkrati pa tudi ugovor zoper sklep o izvršbi, predlog za nasprotno izvršbo in predlog za izdajo začasne odredbe, vložil dolžnik. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče po vložitvi predloga upnika z dne 7. 2. 2017 izdalo sklep o izvršbi zoper dolžnika, zoper katerega je ta lahko vložil obrazložen ugovor do dne 21. 2. 2017. Nato pa je sodišče dne 14. 2. 2017 izdalo izpodbijani sklep, s katerim je ustavilo izvršilni postopek iz razloga, ker je po izdaji sklepa o izvršbi upnik umaknil predlog za izvršbo. Upnik je torej v času, ko še ni potekel rok za ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi, predlog za izvršbo umaknil, zaradi česar je sodišče prenagljeno ustavilo izvršilni postopek. Poseglo je v ustavno zagotovljeno pravico dolžnika do enakega varstva pravic in do sodnega varstva na podlagi 22. in 23. člena Ustave in mu odvzelo pravico do kontradiktornega postopka in vložitve rednega pravnega sredstva zoper sodno odločbo, zaradi česar se dolžnik do upnikovega predloga ni mogel izreči. Navaja, da takšna odločitev sodišča še posebej posega v pravice dolžnika iz razloga, ker se upnik skladno s 46. členom ZIZ poplača še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, kar je upnik storil, in je banka dolžnika že 13. 2. 2017 opravila izvršbo z rubežem sredstev na dolžnikovem računu v višini 952,05 EUR in jih nakazala na račun upnikovega pooblaščenca. Navaja, da je bil upnik v celoti poplačan že pred vložitvijo izvršbe s strani dolžnika, nato pa ponovno še na podlagi prisilne izterjave v izvršbi. Ker je prišlo do prisilne realizacije sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ima pravni interes v ugovornem roku podati ugovor zoper sklep o izvršbi, še pred ustavitvijo izvršilnega postopka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), oba v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom o izvršbi z dne 7. 2. 2017 dovolilo izvršbo na podlagi upnikovega predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, in sicer na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet. Predlogu za izvršbo je upnik izvršilni naslov tudi priložil in predlagal, da sodišče postopa po tretjem odstavku 46. člena ZIZ. Ta določa, da se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov. Dolžnikov dolžnik, organizacija za plačilni promet, je dolgovani znesek po sklepu o izvršbi odtegnil z dolžnikovega računa in ga izplačal upniku dne 13. 2. 2017 (obvestilo SKB z dne 13. 2. 2017). Dolžnik je sklep o izvršbi prejel 13. 2. 2017 in dne 21. 2. 2017, torej pravočasno, vložil ugovor. Ker je upnik, brez navedbe razloga, dne 13. 2. 2017 podal umik izvršilnega predloga, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 43. člena ZIZ, z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek ustavilo.

6. Do poplačila upnika s prisilno izvršbo je torej prišlo že v ugovornem roku, dolžnik pa je ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem trdi in dokazuje, da je terjatev upniku v celoti poravnal že pred vložitvijo predloga za izvršbo, vložil v roku zanj. Zato ima pravni interes, da se o njegovem ugovoru vsebinsko odloči, ter da se s tem pravnomočno konča tudi faza dovolitve izvršbe. Ne more biti namreč vnaprej izključeno, da bi bil sklep o izvršbi zaradi dolžnikovega ugovora pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen, kar pa je v skladu s 3. točko prvega odstavka 67. člena ZIZ razlog za nasprotno izvršbo. V konkretnem primeru bi torej sodišče prve stopnje lahko le na upnikov predlog ustavilo izvršbo, ne pa celoten izvršilni postopek.

7. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje pred odločitvijo o ustavitvi postopka odloči še o dolžnikovem ugovoru.

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).