Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvo sodišče je zmotno odločilo, ko je zavrnilo del zahtevka za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, češ da gre za bodočo korist, ki tožencu še ni nastala. Tožencu, ki ves čas uporablja obravnavane nepremičnine, je korist nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je bil tožbeni zahtevek glede na podlago utemeljen tudi v tem delu.
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi v II. točki v delu, ki se nanaša na mesečne uporabnine za obdobje od decembra 2007 do septembra 2012, ter v IV. točki in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu (v II. točki glede zavrnitve tožbenega zahtevka za plačilo mesečne uporabnine za čas od oktobra 2012 dalje ter v III. točki) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu, da plača tožnici iz naslova uporabnine za rabo nepremičnine na naslovu P., znesek 11.377,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila (I. točka izreka). Zavrnilo je tožbeni zahtevek za plačevanje uporabnine v višini 1.000,00 EUR mesečno od vložitve tožbe dalje (II. točka izreka). Kar je tožnica zahtevala več iz naslova uporabnine od priznanega, je prvo sodišče zavrnilo (III. točka izreka – gre za zavrnitev tistega dela tožbenega zahtevka, ki presega v I. točki prisojeni znesek 11.377,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe dalje). Tožnici je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v znesku 2.272,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).
2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica, ki izpodbija zavrnilni del sodbe, pri čemer uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v novo odločanje. Navaja, da je glede obresti izrek sodbe v nasprotju z obrazložitvijo, saj so tožencu naložene obresti le od izdaje sodbe do plačila, čeprav je od vložitve tožbe do izdaje sodbe minilo več kot pet let. Prvo sodišče je neutemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za plačevanje uporabnine od vložitve tožbe dalje. Prvo sodišče bi moralo prisoditi tudi nadaljnjo uporabnino, saj je korist pri toženi stranki nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe pa do izdaje sodbe. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je vzrok, zakaj tožnica ni mogla uporabljati solastnih nepremičnin, v ravnanju toženca. Čeprav je tožnica predlagala sodišču, da odloči na podlagi izvedenih dokazov in ni predlagala nadaljevanja dokazovanja z novimi izvedenci, bi moralo prvo sodišče tožnici prisoditi višjo uporabnino, saj ne bi smelo upoštevati odbitkov, ki jih je v izvedenskem mnenju navedel R.G. Napačna je tudi odločitev o pravdnih stroških.
3. Toženec ni odgovoril na vročeno pritožbo.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Tožnica je uveljavljala iz naslova neupravičene pridobitve plačilo uporabnine za obdobje pet let pred vložitvijo tožbe (od decembra 2002 do novembra 2007) v skupnem znesku 60.000,00 EUR, poleg tega pa je v tožbi zatrjevala, da ji mesečno prikrajšanje v višini 1.000,00 EUR iz tega naslova nastaja tudi po vložitvi tožbe in je zato tožila tudi za plačevanje mesečne uporabnine v znesku 1.000,00 EUR od vložitve tožbe dalje. Prvo sodišče je zmotno odločilo, ko je zavrnilo ta del zahtevka za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave (obdobje od decembra 2007 do septembra 2012), češ da gre za bodočo korist, ki tožencu še ni nastala. Tožencu, ki ves čas uporablja obravnavane nepremičnine, je korist nastala tudi za obdobje od vložitve tožbe do konca glavne obravnave, zato je bil tožbeni zahtevek glede na podlago utemeljen tudi v tem delu (prvi odstavek 311. člena ZPP), saj je vtoževana terjatev na dan zadnjega naroka dospela tudi v obsegu, ki se nanaša na obdobje od decembra 2007 do septembra 2012. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča o zapadlosti terjatve za to obdobje prvo sodišče ni ugotavljalo višine uporabnine, ki gre tožnici za to obdobje. Pritožbeno sodišče je zato ugodilo pritožbi in v tem delu razveljavilo izpodbijano sodbo ter zadevo vrnilo prvemu sodišču v novo sojenje (355. člen ZPP). Delna razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev stroškovne odločitve prvega sodišča. V novem sojenju bo prvo sodišče moralo ugotoviti, do kakšnih zneskov iz naslova uporabnine v obdobju od decembra 2007 do septembra 2012 je tožnica upravičena ter o tem delu zahtevka znova odločiti.
6. V delu, v katerem je tožnica zahtevala mesečno uporabnino tudi za čas po koncu glavne obravnave (za čas od oktobra 2012 dalje) je prvo sodišče pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, saj v tem delu zahtevek po materialnem pravu še ni bil utemeljen, ker terjatev še ni zapadla, saj tožencu za čas po koncu glavne obravnave že po naravi stvari korist še ni mogla nastati (prvi odstavek 311. člena ZPP). Pritožbena trditev, da bi moralo prvo sodišče prisoditi tožnici višjo uporabnino od priznane, ker ne bi smelo upoštevati odbitkov izvedenca R. G., je nekonkretizirana, zato je pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati.
7. Glede prisojenih zakonskih zamudnih obresti (od zneska 11.377,80 EUR) ni zatrjevanega nasprotja med izrekom in obrazložitvijo sodbe. Prvo sodišče je zavzelo stališče, do kakšnih zamudnih obresti bi bila tožnica upravičena po njegovem mnenju oziroma od kdaj bi jih lahko zahtevala (23. točka sodbe), tožnici pa je prisodilo zakonske zamudne obresti od dneva izdaje sodbe dalje, kot je tožnica to zahtevala (prvi odstavek 2. člena ZPP). Ker tožnica ni trdila, da bi zahtevala uporabnino že pred vložitvijo tožbe, bi sicer lahko uveljavljala zakonske zamudne obresti le od dneva vložitve tožbe (drugi odstavek 299. člena OZ), vendar pa takšnega zahtevka ni postavila.
8. Ker pritožba v preostalem delu ni bila utemeljena in tudi uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani, jo je pritožbeno sodišče v ostalem zavrnilo ter v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 165. člena ZPP).