Jedro

Ni mogoče sprejeti zaključka organa za BPP (oziroma je ta vsaj preuranjen), da tožnik za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, ker sklep nima nobenega učinka nanj, saj ne posega v njegove premoženjske koristi. Sklep je bil namreč tožniku vročen kot udeležencu (osumljencu) iz 502. a člena ZKP, torej kot stranki, v katere pravice ta sklep posega, in, ki ima (oziroma bi moral imeti) zato tudi možnost vložitve pritožbe zoper tak sklep (502. a člen v zvezi s 502. c členom ZKP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 487/2021 z dne 21. 10. 2021, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe toženi stranki, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Krškem, Strokovna služba za brezplačno pravno pomoč (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) za vložitev pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Krškem, I Kpd 23725/2020 z dne 30. 9. 2021, in oprostitev plačila stroškov, z dne 14. 10. 2021. 2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper v izreku citirani sklep, s katerim je Okrožno sodišče v Krškem podaljšalo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v višini 88.287,87 EUR za čas šestih mesecev, to je do vključno 30. 3. 2022, zaradi kaznivih dejanj oškodovanja upnikov po tretjem in drugem odstavku 227. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), kaznivih dejanj kršitev temeljnih pravic delavcev po prvem in drugem odstavku 196. člena KZ-1, kaznivih dejanj overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1 in kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 253. člena KZ-1. Prepoved odtujitve in obremenitve v sklepu se nanaša na gospodarsko družbo A., d.o.o. (zastopnike in druge osebe po pooblastilu), ki se ji prepoveduje odtujitev ali obremenitev na v sklepu naštetih nepremičninah in naštetih premičninah ter na družbi B., d.o.o. in C., d.o.o., da ne izvršita izplačila družbi A., d.o.o., temveč svoje obveznosti nakažeta na poseben predračun, ki ga določi sodišče. Organ za BPP je ugotovil, da s sklepom ni bilo v ničemer poseženo v tožnikove premoženjske pravice, tj. nima nobenega učinka na tožnika, to pa pomeni, da si tožnik z odločitvijo o pritožbi ne bi mogel v ničemer izboljšati svojega pravnega položaja, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Njegova prošnja je tako nerazumna in je pričakovanje tožnika, da bi z vložitvijo pritožbe uspel, očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V sklepu z dne 30. 9. 2021 nastopa kot osumljenec, prikazuje se ga kot glavnega akterja za vsa storjena kazniva dejanja, celo, da ''obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik dejansko iz ozadja vodil poslovanje vseh navedenih družb in poslovnih subjektov, ki so bili registrirani na imena njegovih družinskih članov ali zaposlenih..'', da je podana nevarnost, da ''bi obdolženci sami ali preko drugih oseb premoženjsko korist skrili, odtujili ali kako drugače z njo razpolagali..'', kar se nanaša tudi na tožnika. Tožnik ima kot osumljenec po Zakonu o kazenskem postopku (ZKP) pravico vložiti pritožbo še posebno takrat, ko sodišče sklep osumljencu vroči, kot se je to zgodilo v tem primeru, in s pravnim poukom o možnosti vložitve pritožbe. Tožnik je na poziv organa za BPP tudi pojasnil razloge za vložitev pritožbe, hkrati še navedel, da je s sklepom z dne 30. 9. 2021 prejel tudi predlog Okrožnega sodišča v Krškem, št. KK-Kt/83157/2020 z dne 27. 9. 2021, in poziv na odgovor na predlog tožilstva, kar je nezakonito. O tem se organ za BPP ni izjasnil, čeprav to dejstvo predstavlja relevanten razlog za pritožbo. Sodišče je namreč s tem, ko tožniku pred izdajo sklepa z dne 30. 9. 2021 ni vročilo predloga Okrožnega državnega tožilstva za podaljšanje začasnega zavarovanja in poziva na odgovor, kršilo načelo kontradiktornosti v kazenskem postopku in pravico do izjave po 22. členu Ustave RS (502. c člen ZKP). Zato ne drži, da je tožnikovo pričakovanje za uspeh nerazumno. Sicer pa organ za BPP ni niti navedel, katere so tiste zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, na katere se je oprl pri odločitvi. V resnici je ravno nasprotno: v zadevah s podobnim dejanskim stanjem je sodišče pritožbi ugodilo, kot npr. v II Kp 17805/2019. Tožnik je predlagal, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne toženki v ponoven postopek, ki naj ji naloži tudi povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 1818/2021 z dne 4. 1. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizkazanih zakonskih pogojev po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**K I. točki izreka:**

6. Tožba je utemeljena.

7. V primeru je predmet presoje odločitev organa za BPP o zavrnitvi prošnje tožnika za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, I Kpd 23725/2020 z dne 30. 9. 2021. Organ za BPP je svojo odločitev, ki jo je oprl na 24. člen ZBPP, utemeljil na stališču, da s tem sklepom ni bilo v ničemer poseženo v tožnikove premoženjske pravice in da si z vložitvijo pritožbe tožnik ne more izboljšati pravnega položaja, zaradi česar nima pravnega interesa za vložitev pritožbe.

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

9. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

10. Tožnik ugovarja, da je presoja organa za BPP napačna oziroma pomanjkljivo oziroma nezadostno obrazložena, s čimer ugovarja (absolutno) bistveno kršitev pravil postopka.

11. Sodišče se s tožnikom strinja.

12. Kot izhaja iz podatkov upravnih spisov ter izpodbijane odločbe, je tožnik vložil prošnjo za BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, I Kpd 23275/2020 z dne 30. 9. 2021, o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem protipravne premoženjske koristi, izdanem na podlagi 502. c člena ZKP.

13. 502. c člen ZKP omogoča sodišču, da na predlog državnega tožilca, upoštevajoč merila iz prvega odstavka 502. člena tega zakona (ta določa pogoje za izdajo sklepa o začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi) in roke iz četrtega in petega odstavka 502. b člena tega zakona, s sklepom podaljša začasno zavarovanje, odrejeno s sklepom iz prvega odstavka 502. a člena tega zakona (ta med drugim določa, da se sklep vroči državnemu tožilcu, osumljencu oziroma obdolžencu in osebo, zoper katero je začasno zavarovanje odrejeno (udeleženci)); preden odloči o predlogu, pošlje sodišče predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor.

14. Citirani sklep je bil izdan v predkazenski kazenski zadevi, kjer kot eden izmed osumljencev nastopa tožnik. Sklep je bil tožniku tudi vročen, z opozorilom na možnost vložitve pritožbe v roku 15 dni od vročitve sklepa.

15. Že glede na povzeta dejstva, ki med strankama niso sporna, ni mogoče sprejeti zaključka organa za BPP (oziroma je ta vsaj preuranjen), da tožnik za vložitev pritožbe ne izkazuje pravnega interesa, ker sklep nima nobenega učinka nanj, saj ne posega v njegove premoženjske koristi. Sklep je bil namreč tožniku vročen kot udeležencu (osumljencu) iz 502. a člena ZKP, torej kot stranki, v katere pravice ta sklep posega, in, ki ima (oziroma bi moral imeti) zato tudi možnost vložitve pritožbe zoper tak sklep (502. a člen v zvezi s 502. c členom ZKP).

16. Ob takem zaključku organa za BPP (ki je svojo presojo o neizpolnjevanju pogoja po 24. členu ZBPP dejansko zaključil že pri t.i. formalnem preizkusu vložitve pritožbe) pa je zato izostala tudi presoja organa za BPP o razlogu, ki bi ga tožnik uveljavljal v pritožbi zoper sklep z dne 30. 9. 2021, kot ga je opredelil v svoji dopolnitvi vloge po pozivu organa za BPP. Navedel namreč je, da mu pred izdajo sklepa o podaljšanju začasnega zavarovanja zahtevka ni bil vročen predlog tožilstva o podaljšanju, kot to sodišču nalaga 502. c člen ZKP, kar predstavlja kršitev načela kontradiktornosti. Izostanek presoje v tem delu sodišču onemogoča preizkus izpodbijanega akta v povezavi s tožbenimi ugovori.

17. Pritrditi pa je tudi tožbenemu očitku, da organ za BPP ni konkretizirano navedel zadev s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi katerih je ocenil, da je pričakovanje tožnika, da bi s pritožbo uspel, v nasprotju z njihovim izidom. Tako je tudi v tem delu obrazložitev (vsaj) pomanjkljiva, če ne napačna, in zato nezmožna preizkusa, še zlasti glede na v tožbi citirano sodno prakso v zvezi z razlogom, ki bi ga tožnik uveljavljal v pritožbi, tj. sklep, II Kp 17805/2019, iz katerega izhaja diametralno nasprotno stališče, kot ga je (iz sicer drugačnega pravnega temelja ter na povsem pavšalni ravni) zavzel organ za BPP. Vse navedeno pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je izpodbijana odločba nezakonita ter jo je treba odpraviti že iz tega razloga.

18. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpravilo in vrnilo zadevo organu za BPP v ponovni postopek (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem bo moral organ za BPP odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti postopka, upoštevati pravno mnenje sodišča ter izdati nov upravni akt. 19. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

**K II. točki izreka:**

20. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnika temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanem Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena).