Jedro

Povzročitelji prometne nezgode in zavarovalnica nasproti nekrivemu oškodovancu odgovarjajo solidarno, zato se deleži njihove sokrivde v tem razmerju ne ugotavljajo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Tožena zavarovalnica je tožnici že poravnala 60 % škode, ki ji je nastala v prometni nesreči dne 5.5.1997 na Tržaški cesti v Ljubljani v nesporni višini 792.205,00 SIT. Upira pa se zavarovalnica plačilu preostalih 40 %, to je zneska 320.882,00 SIT, ker meni, da je v takem razmerju trčenje skupaj z neznanim voznikom sopovzročila njena zavarovanka, druga toženka, z vožnjo z neprimerno hitrostjo. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da morata toženki solidarno plačati tožnici 320.882,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, to je nadaljnjih 40 % tožnici nastale škode, povrniti pa ji morata tudi pravdne stroške v višini 211.681,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Za škodo namreč tožnici odgovarjata zavarovanka prve toženke in neznani voznik solidarno, ne glede na njuno medsebojno razmerje. Proti sodbi se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena zavarovalnica s predlogom, da se razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Navaja, da toženki ne nasprotujeta oceni sodišča, da je vozilo tožnice nekrivi udeleženec obravnavane prometne nezgode, ne moreta pa sprejeti stališča, da za škodo tožnici odgovarjata solidarno po 1. odstavku 206. člena ZOR. Prva toženka ni udeleženka nezgode in v razmerju med toženima strankama obstoji solidarna odgovornost na podlagi predpisov o zavarovanju. Izpodbijana odločitev, utemeljena s 1. odst. 206. člena ZOR, pa se nanaša na solidarno odgovornost toženk in neznanega vozila, ki v postopku ni tožena stranka. Za škodo, ki jo v celoti ali v deležu povzročijo neznani vozniki, po 39. členu Zakona o obveznem zavarovanju v prometu odgovarja drug subjekt, Slovenski zavarovalni biro, ki pa v obravnavanem sporu ni tožen. Toženkama je torej po določilih ZOR naložena solidarna odgovornost s subjektom, ki ni stranka postopka. Med solidarnima dolžnicama po sodbi ni mogoče izvajati regresa za nedoločen delež odgovornosti neznanega vozila. V primerih kot je obravnavani, v katerem je izkazano, da je del škode nastal po delni odgovornosti neznanega vozila, je ob uporabi pravil o solidarni odgovornosti znanega vozila tako po 178/4. člena ZOR kot po 206/1. členu ZOR, plačilno breme deleža neznanega vozila na imetniku ali zavarovatelju znanega vozila. Namenska zakonska izključitev plačila škode na stvareh (materialne škode), storjene po neznanih vozilih (čl. 39 ZOZP) pa nima nobenega učinka, če mora potem isto škodo v okviru solidarne odgovornosti plačati znani (delni) povzročitelj oz. njegov zavarovatelj. Pritožba ni utemeljena. Tožnica v tej pravdi od toženk zahteva povračilo nastale ji škode na podlagi obveznega zavarovanja odgovornosti druge toženke pri prvotoženi zavarovalnici. Obvezno zavarovanje uporabe določb Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) ne izključuje. Sklicevanje prvega sodišča na določila ZOR o solidarni odgovornosti povzročiteljev škode je torej utemeljeno. V razmerju do oškodovanca pa je za povrnitev škode, ki jo krije zavarovanje avtomobilske odgovornosti, izrecno predpisana tudi solidarna odgovornost zavarovalnice skupaj z ostalimi odgovornimi osebami, in sicer v 2. odst. 20. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP, Ur. l. RS št. 70/94) kot specialnem predpisu. Tožnica kot nesporno nekriva udeleženka obravnavane nezgode bi torej celotni znesek njej nastale škode lahko zahtevala tudi samo od zavarovalnice (1. odst. 20. člena ZOZP). Stopnja krivde posameznih povzročiteljev škode, to je neznanega voznika in druge toženke, nasproti tožnici kot nekrivi udeleženki zato seveda ni odločilna. Upoštevna bo le pri morebitni notranji porazdelitvi med navedenima krivima imetnikoma motornih vozil po načelu solidarnosti, določenem v 206. členu ZOR. Stvar medsebojnih razmerij oz. porazdelitve pa je tudi uveljavljanje odgovornosti Slovenskega zavarovalnega biroja (SZB) v smislu 39. člena ZOZP. Tudi ta določba, po kateri škodo, povzročeno po neznanih vozilih, krije SZB, je izrazito v korist oškodovancev, zato bi bilo še toliko bolj nesprejemljivo, da bi se v razmerju do nekrive oškodovanke - tožnice ugotavljali deleži posameznih povzročiteljev. Po obrazloženem in ker tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo potrdilo (čl. 368 ZPP/77).