Jedro

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper obe pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot ta pravda, od okoliščin, ali je tožnik zaradi izmikanja plačilu kupnine zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije in ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej pravdi, ki se glasi na razveljavitev prodajne pogodbe.

Za predhodno vprašanje bi šlo le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanja, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočno zaključenih kazenskih postopkov pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah opr. št. I K 11185/2014 in Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III K 1103/2015. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge, zlasti zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje. V času po izdaji izpodbijanega sklepa je sodba Okrajnega sodišča v Trbovljah I K 11185/2014 z dne 26. 4. 2017 postala pravnomočna. Za izid kazenske zadeve, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pa tožnik ne ve, ker ima v njej položaj oškodovanca. Niti očitek storitve kaznivega dejanja goljufije tožniku niti očitek tožencu, da je uporabil silo in resno grožnjo ob poizkusu izterjave dolga, nimata nič z vprašanjem ali je prišlo do sklenitve pogodbe med pravdnima strankama, kar je predmet tukajšnje pravde. Okoliščine, glede katerih sta tekla kazenska postopka z vsebino in pravno veljavnostjo pogodbe nimajo neposredne zveze in ne predstavljajo istega historičnega dogodka. Prekinitev postopka predstavlja tudi predolgo sojenje. Trajanje postopka, ki teče že od februarja 2014, predstavlja kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP1 prekinilo postopek po ugotovitvi, da sta obe pravdni stranki zaradi nakupa oziroma prodaje vozila ..., ki je predmet te pravde, v kazenskih postopkih: tožnik pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah zaradi kaznivega dejanja goljufije, toženec pa pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja samovoljnosti. Iz podatkov spisa izhaja, da tožnik v tej pravdi zahteva razvezo pogodbe za nakup navedenega vozila, ki je bila overjena 23. 7. 2013, in da tukajšnji toženec v drugi pravdi (opr. št. Ip 3071/2013) od tukajšnjega tožnika po navedeni prodajni pogodbi terja plačilo kupnine. Iz ugotovitev sodišča nadalje izhaja, da sta bila kazenska postopka, zaradi katerih je prišlo do prekinitve te pravde, v času izdaje izpodbijanega sklepa končana na prvi stopnji z izdajo obsodilne sodbe zoper tožnika in oprostilne sodbe zoper toženca.

5. Na podlagi 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje po prvem odstavku 13. člena ZPP predstavlja vprašanje, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev sodišča v pravdnem postopku. ZPP dopušča tudi možnost prekinitve pravdnega postopka, če je odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje (drugi odstavek 206. člena ZPP).

6. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je rešitev spora v obravnavani pravdni zadevi odvisna od odločitve v kazenskih zadevah zoper pravdni stranki, je zmotna. Čeprav se obe kazenski zadevi nanašata na isti dogodek kot pravda (prodajna pogodba za vozilo), od okoliščin, ali je tožnik zagrešil očitano kaznivo dejanje goljufije zaradi izmikanja plačilu kupnine na eni strani in na drugi strani ali je toženec zagrešil očitano kaznivo dejanje samovolje pri izterjavi dolga - kupnine, ni odvisna odločitev o tožbenem zahtevku na razveljavitev prodajne pogodbe. Za predhodno vprašanje oziroma položaj iz drugega odstavka 206. člena ZPP bi šlo lahko le takrat, če bi bila odločitev o tožbenem zahtevku odvisna od vprašanj, ali sta pravdni stranki zagrešili očitani kaznivi dejanji in če bi bil obstoj kaznivih dejanj v pravdnem postopku pogoj za nastanek vtoževane civilno pravne posledice, kar pa v obravnavanem primeru ni. Določbe 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP po stališčih teorije in sodne prakse ni mogoče uporabiti v primerih, ko pravdno in kazensko sodišče rešujete zgolj identično dejansko stanje2. 7. Za prekinitev postopka torej ni podlage ne v prvem ne v drugem odstavku 206. člena ZPP. Zato je bilo treba pritožbi ugoditi in razveljaviti sklep (3. točka 365. člena ZPP), da bo sodišče prve stopnje nadaljevalo s postopkom.

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999 s spremembami. 2 Primerjaj Rijavec, V: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba 2006, str. 308, VSL I Cp 3267/2011, VSL I Cp 4495/2010, VSL I Cp 1600/2014 in druge).