Jedro

Kot prednostne terjatve se v postopku osebnega stečaja plačajo plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno. Za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka pa imajo pravno naravo prednostnih terjatev tudi davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s prej navedenimi izplačili. Tudi te terjatve nastanejo po začetku stečajnega postopka, saj delavcem z začetkom stečajnega postopka delovno razmerje ne preneha avtomatično, pač pa šele na podlagi upraviteljeve odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa jim je ZFPPIPP priznal pravno naravo prednostnih terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih zakona o poplačilu terjatev upnikov, in ne pravne narave stroškov stečajnega postopka.

Čeprav je bila ugotovljena nezakonitost še pred začetkom postopka osebnega stečaja odpovedane pogodbe o zaposlitvi, tožnikova reintegracija po začetku postopka osebnega stečaja ne bi bila več mogoča zaradi prenehanja podjema kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja zoper podjetnika.

Ni razumnega razloga za različno obravnavanje odpravnine in denarnega povračila delavcu iz 118. člena ZDR-1 v stečajnem postopku. Obema je skupno, da gre za določeno denarno nadomestilo za prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor upnika I. B. z dne 29. 9. 2015 zoper zavrnilni del sklepa strokovne sodelavke Okrožnega sodišča v Krškem, opr. št. St ... z dne 14. 9. 2015 o soglasju k plačilom stroškov stečajnega postopka. V sklepu z dne 14. 9. 2015 je namreč strokovna sodelavka zavrnila soglasje k plačilom stroškov stečajnega postopka za terjatve upnika I. B. iz IV., V. in VI. točke izreka zamudne sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Brežicah Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015. 2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik I. B., uveljavljal pa je pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu upravitelja ugodi in se mu izda soglasje za plačilo stroškov stečajnega postopka v obsegu zapadlih prejemkov iz delovnega razmerja od marca 2013 do 15. 5. 2015, vključno z davki in prispevki ter odškodnina v znesku 5.633,94 EUR po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanjega oddelka v Brežicah Pd 63/2015 z dne 15. 5. 2015, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni sporno, da je bila z zamudno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Zunanji oddelek v Brežicah Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015 ugotovljena nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pritožniku in da je delovno razmerje pritožnika pri dolžniku (zoper katerega je bil s sklepom St ... dne 28. 2. 2013 začet stečajni postopek) prenehalo na podlagi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi z dnem izdaje sodbe 15. 5. 2015. V delu, relevantnem za odločanje o pritožbi v predmetnem stečajnem postopku, je sodišče z zamudno sodbo Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015 ugotovilo, da obstaja terjatev pritožnika v mesečnem bruto znesku 392,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posamezne neto razlike plače od 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila tudi za čas od začetka stečajnega postopka zoper delodajalca do 15. 5. 2015 (IV. točka izreka) ter ugotovilo obstoj terjatve pritožnika iz naslova odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v znesku 5.633,94 EUR (V. točka izreka).

5. Pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita napačno uporabo materialnega prava, ker je bila z zgoraj navedeno sodbo pravnomočno ugotovljena terjatev pritožnika iz naslova prejemkov iz dela (razlike plač) tudi za obdobje po začetku stečaja od marca 2013 do 15. 5. 2015 in terjatev iz naslova odškodnine zaradi nezakonite odpovedi, ki so nastale po začetku postopka osebnega stečaja in zato skladno s 354. členom ZFPPIPP predstavljajo strošek stečajnega postopka. Terjatve iz naslova razlike plač in obveznosti plačila davkov in prispevkov je po presoji pritožnika v skladu z logično razlago zakonskih določb smiselno šteti kot tekoče stroške stečajnega postopka v skladu z 2., 8. ali 9. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, odškodnino pa kot občasni strošek v skladu s 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

6. Pritožbeno sodišče s pritožbenim stališčem o smiselni uporabi zgoraj citiranih določb ZFPPIPP v obravnavnem primeru ne soglaša. 7. Res je sicer prišlo do pritožnikovega prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu (stečajnem dolžniku tedaj še kot samostojnem podjetniku) šele v teku stečajnega postopka po odločbi sodišča Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015. ZFPPIPP take situacije izrecno ne ureja. Zato je po presoji pritožbenega sodišča treba iskati rešitev v smiselni razlagi tistih določb ZFPPIPP, ki so obravnavani situaciji najbližja oziroma, ki v bistvenem urejajo sorodno situacijo, torej problem rešiti z zakonsko analogijo.

8. Po 2. točki drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP so tekoči stroški stečajnega postopka plače in druge nadomestila osebam, ki opravljajo posle za potrebe stečajnega postopka, vključno z davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati s temi plačili. Gre torej za situacijo, ko obdrži upravitelj v delovnem razmerju delavca ali več njih zaradi potreb stečajnega postopka. Že teleološka razlaga določb 2., 8. in 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP pokaže, da v obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ki nastanejo med potekom stečajnega postopka (8. točka) in v druge stroške, ki nastanejo mesečno ali v drugih rednih obdobjih med potekom stečajnega postopka (9. točka), ni mogoče umestiti plač iz naslova delovnega razmerja v času stečajnega postopka, vključno z odgovarjajočimi davki in prispevki, ker jih izrecno ureja 2. točka drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP, s tem pa izključuje za tak primer uporabo 8. ali 9. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

9. Po izrecni določbi 6. točke drugega odstavka 383. člena ZFPPIPP je v postopku osebnega stečaja zasebnika ali potrošnika izključena uporaba pravil o končanju nujnih poslov in nadaljevanju poslovanja iz 316. do 319. člena ZFPPIPP. Že pojmovno je uporaba navedenih določb izključena tudi v postopku osebnega stečaja podjetnika, ker mu po prvem odstavku 387. člena ZFPPIPP ta položaj z začetkom stečajnega postopka preneha in se po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka skladno s tretjim odstavkom 387. člena ZFPPIPP izbriše iz registra podjetnikov. Kot izhaja iz rednega poročila upravitelja z dne 16. 4. 2013, so bile devetim zaposlenim delavcem 7. 3. 2013 izročene tudi odločbe o prekinitvi delovnega razmerja. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi upravitelj obdržal na delu katerega od do začetka stečajnega postopka zaposlenega delavca oziroma, da bi naknadno zaposlil kakšnega delavca za potrebe izvedbe stečajnega postopka. Situacija, v kateri se je znašel pritožnik (ko mu je delovno razmerje prenehalo po odločbi sodišča več kot dve leti po začetku stečajnega postopka) torej ni primerljiva s situacijo iz 2. točke drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

10. Po 4. točki prvega odstavka 21. člena v zvezi s prvim odstavkom 390. člena ZFPPIPP pa se kot prednostne terjatve v postopku osebnega stečaja plačajo plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno. Za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka pa imajo po 6. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP pravno naravo prednostnih terjatev tudi davki in prispevki, ki jih mora izplačevalec obračunati in plačati hkrati z izplačili iz 4. točke. Tudi te terjatve so nastale po začetku stečajnega postopka, saj delavcem z začetkom stečajnega postopka delovno razmerje ni prenehalo avtomatično, pač pa šele na podlagi upraviteljeve odpovedi pogodb o zaposlitvi, pa jim je ZFPPIPP priznal pravno naravo prednostnih terjatev, ki se poplačajo iz razdelitvene mase po pravilih zakona o poplačilu terjatev upnikov in ne pravne narave stroškov stečajnega postopka.

11. Tudi v pritožnikovem primeru, čeprav je bila ugotovljena nezakonitost še pred začetkom postopka osebnega stečaja odpovedane pogodbe o zaposlitvi, njegova reintegracija po začetku postopka osebnega stečaja ne bi bila več mogoča zaradi prenehanja podjema kot pravne posledice začetka postopka osebnega stečaja zoper podjetnika. Upraviteljevo odpoved pogodbe o zaposlitvi je v obravnavanem primeru nadomestila sodna odločba Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015. 12. Ob povedanem se izkaže, da je pritožnikova situacija, izhajajoča iz citirane sodne odločbe, primerljiva situaciji iz 4. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP. Zato po presoji pritožbenega sodišča sodbe Pd 63/2013 z dne 15. 5. 2015 v delu IV. točke izreka glede ugotovitve obstoja terjatve iz naslova bruto mesečnih zneskov obračunanih razlik plač (ki torej vključujejo tudi davke in prispevke) s pripadajočimi zamudnimi obrestmi za čas od začetka postopka osebnega stečaja od marca 2013 do 15. 5. 2015, v postopku osebnega stečaja ni mogoče obravnavati kot strošek postopka osebnega stečaja.

13. Po 5. točki prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP se kot prednostne terjatve obravnavajo tudi odpravnine delavcev, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi začetka stečajnega postopka ali med postopkom postalo nepotrebno. Tudi v tem primeru je terjatev delavcev nastala po začetku stečajnega postopka, pa jo je ZFPIPP umestil med prednostne terjatve, ki se izplačajo iz razdelitvene mase. Odpravnina je sicer predpisana kot obveznost delodajalca v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (108. člen ZDR-1), medtem ko je denarno povračilo delavcu, določeno v 118. členu ZDR-1 določeno v primeru ugotovljene nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot nadomestilu za reintegracijo delavca, vendar le na predlog delavca ali delodajalca. Obema primeroma pa je skupno, da gre za določeno denarno nadomestilo za prenehanje delovnega razmerja pri delodajalcu. Pritožbeno sodišče ne najde razumnega razloga za različno obravnavanje teh denarnih nadomestil v stečajnem postopku. Zato je po presoji pritožbenega sodišča za umestitev pritožnikove terjatve na plačilo odškodnine (denarnega nadomestila) zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v znesku 5.633,94 EUR iz V. točke izreka sodbe Pd 63/2013 na mestu uporaba zakonske analogije 5. točke prvega odstavka 21. člena ZFPPIPP in ne uporaba 354. člena v zvezi z 8. točko tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

14. Pritožnik se pri tem neutemeljeno sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 195/2006, iz katere izhaja, da je terjatev na izplačilo plač za čas od začetka stečajnega postopka do prenehanja delovnega razmerja zaradi upraviteljeve odpovedi pogodbe o zaposlitvi in odpravnina strošek stečajnega postopka, ker je nastal po začetku stečajnega postopka. Vrhovno sodišče je v navedeni odločbi odločalo po tedaj veljavnem ZPPSL, ki pa je na splošno opredeljeval vse stroške, nastale po začetku stečajnega postopka kot stroške stečajnega postopka. Kot je bilo že obrazloženo, pa ima ZFPPIPP v primeru prenehanja delovnega razmerja po začetku stečajnega postopka drugačen režim obravnavanja teh terjatev.

15. Iz obrazloženega izhaja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna in zakonita, čeprav deloma iz drugih materialnopravnih razlogov.

16. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišče prve stopnje (2. točka 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).