Jedro

V predmetni zadevi je pri odgovoru na vprašanje, kdaj je pri tožeči stranki nastala ugotovljena invalidnosti prišlo s strani izvedenskega organa do nejasnega odgovora. Sodišče je pravilno zahtevalo izjasnitev izvedenskega organa, saj bi bil lahko kot datum invalidnosti pravilen ali datum v delu izvedenskega mnenja, ko omenja datum 11. 11. 2019, ali pa datum od zadnje ocene IK prve stopnje. Dvom o datumu invalidnosti je sodišče moralo odpraviti, vendar je nadaljnje poizvedovanje sodišča pri izvedenskemu organu posledica njegovega nejasnega odgovora, kar bi moral izvedenski organ ob potrebni skrbnosti ugotoviti in odpraviti že ob izdelavi izvedenskega mnenja.

Po oceni pritožbenega sodišča je tako neutemeljeno priznanje nagrade in stroškov v višini 215,94 EUR, saj gre za podajo odgovora, ki bi moralo biti pravilno oblikovano že v osnovnem izvedenskem mnenju z dne 15. 3. 2021.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze B. za priznanje nagrade in stroškov za pisno izdelavo dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 3. 5. 2021, zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izvedenskemu organu za pisno izdelavo dopolnilnega mnenja z dne 24. 4. 2021 priznalo nagrado in stroške v znesku 177,00 EUR z 22 % DDV v znesku 38,94 EUR, skupaj 215,94 EUR (I. točka izreka). Izreklo je, da se priznani znesek nakaže na račun izvedenskega organ (II. točka izreka) in da je nagrado in nadomestilo dolžna plačati tožena stranka v 15-ih dneh od prejema elektronskega računa upravičenca (III. točka izreka) ter da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, predlaga njegovo spremembo in zavrnitev plačila nagrade in stroškov za dopolnilno izvedensko mnenje z dne 24. 4. 2020 oziroma podrejeno znižanje dosojenega zneska.

Meni, da izvedenski organ ni upravičen do nagrade ter stroškov za dopolnilno izvedensko mnenje. Sodišče je priznalo 102,00 EUR za pisno izdelavo manj zahtevnega dopolnilnega mnenja ter 51,00 za študij spisa za dopolnilno mnenje in materialne stroške v višini 24,00 EUR. Tožena stranka je po prejemu izvedenskega mnenja soglašala s priznanimi stvarnimi razbremenitvami, opozorila je le na napako, saj je bil kot datum nove invalidnosti v enem delu izvedenskega mnenja naveden 11. 11. 2019, v drugem delu izvedenskega mnenja pa se je izvedenski organ skliceval na spremenjeno invalidnost od zadnje ocene IK prve stopnje, kar je 1. 7. 2019. Tožena stranka je le opozorila na navedeno neskladje, ki ga je ocenila kot posledico pisne pomote. Sodišče je slednje napačno označilo kot pripombo tožene stranke in jo izvedenskemu organu poslalo v izjasnitev, njegov odgovor v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 24. 4. 2021, pa štelo kot dopolnilno izvedensko mnenje in priznalo priglašene stroške in nagrado. Primarno bi sodišče moralo zahtevo izvedenskega organa za nagrado in stroške za izdelavo izvedenskega mnenja zavrniti v celoti, saj bi moral izvedenski organ že ob izdelavi izvedenskega mnenja ravnati skrbno in preveriti datum, ki je zapisan v mnenju in posledično dopolnitev izvedenskega mnenja sploh ne bi bila potrebna. Nedopustno je nagrajevanje odpravljanja napak, ki so posledica pisnih pomot. V kolikor pa sodišče ne bo sledilo zgoraj navedenemu stališču, pa tožena stranka nasprotuje priznanju stroškov za študij spisa za dopolnilno mnenje, saj je od izdelave izvedenskega mnenja do izdelave njegove dopolnitve pretekel zgolj mesec in pol, prav tako pa sam razlog za dopolnitev ne zahteva dodatnega študija spisa, saj je ta strošek v celoti zajet v priznanem strošku za študij spisa s sklepom z dne 24. 3. 2021, o čemer se je opredelila tudi že sodna praksa (VSM sklep I Cp 167/2020-1 z dne 23. 3. 2020, VDSS sklep Psp 234/2018 z dne 13. 9. 2018, VDSS sklep Psp 234/2018 z dne 13. 9. 2018, VDSS sklep Pdp 181/2018 z dne 6. 9. 2018, VSL sklep I Cp 208/2017 z dne 6. 2. 2017). Tožena stranka nasprotuje priznanju materialnih stroškov za izdelavo izvedenskega mnenja, glede priznanja katerih je sodišče sledilo izvedenskemu organu po predlogu, da se materialni stroški odmerijo glede na obseg izvedenskega mnenja (0,20 EUR na stran izvedenskega mnenja-kar je znesek, ki ga sodišča skladno z določbami ZST zaračunavajo osebam, ki so upravičene do pridobitve listine iz sodnega spisa). Tožena stranka načeloma sprejema prakso prvostopnih sodišč vrednotenja materialnih stroškov po analogiji iz ZST-1 in izvedencem na tak način priznajo sicer še vedno pavšalno odmerjene stroške. Ne sprejema pa načina obračuna materialnih stroškov, zaradi števila strani, ki jih je sodišče upoštevalo pri priznanju materialnih stroškov. Dopolnilno mnenje je zajeto natanko na eni strani (stran 30), ostala vsebina dopolnilnega mnenja pa je prekopirana iz osnovnega izvedenskega mnenja. Sodišče ne bi smelo podpirati prakse izvedencev, ki ob dopolnitvah izvedenskih mnenj kopirajo osnovno izvedensko mnenje in ga dopolnijo le z nekaj odstavki, nato pa materialne stroške zaračunavajo z multipliciranjem števila strani tako dopolnjenih izvedenskih mnenj. Zaračunavanje materialnih stroškov glede na število strani dopolnilnega izvedenskega mnenja, katerega zgolj ena od 30 strani predstavlja vsebinsko dopolnitev prvotnega izvedenskega mnenja, ni skladna z načelom ekonomičnosti postopka, kar velja tudi za sodno priznanje teh stroškov.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/2018, v nadaljevanju Pravilnik). Po 249. členu ZPP ima izvedenec poleg ostalega pravico do nagrade za izvedensko delo in povračilo stroškov ter drugi odstavek 40. člena Pravilnika, ki določa, da je nagrado za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja mogoče priznati le za odgovore, ki jih sodišče v postopku do tedaj še ni terjalo. Slednje pomeni, da izvedenec ni upravičen do dodatne nagrade za dopolnilno pisno izvedensko mnenje, niti do ostalih stroškov, če so le odgovori na vprašanja, ki bi morali biti podani v osnovnem izvedenskem mnenju. Kadar gre za dopolnilno mnenje zaradi manjkajočih odgovorov na zastavljena vprašanja, na katera bi moralo biti odgovorjeno že v podanem pisnem izvedenskem mnenju, dejanski stan iz drugega odstavka 40. člena Pravilnika v zvezi z 249. členom ZPP, ne more biti izpolnjen.

5. V predmetni zadevi je pri odgovoru na vprašanje, kdaj je pri tožeči stranki nastala ugotovljena invalidnosti prišlo s strani izvedenskega organa do nejasnega odgovora.1 Sodišče je pravilno zahtevalo izjasnitev izvedenskega organa, saj bi bil lahko kot datum invalidnosti pravilen ali datum v delu izvedenskega mnenja, ko omenja datum 11. 11. 2019, ali pa datum od zadnje ocene IK prve stopnje.2 Dvom o datumu invalidnosti je sodišče moralo odpraviti, vendar je nadaljnje poizvedovanje sodišča pri izvedenskemu organu posledica njegovega nejasnega odgovora, kar bi moral izvedenski organ ob potrebni skrbnosti ugotoviti in odpraviti že ob izdelavi izvedenskega mnenja.

6. Po oceni pritožbenega sodišča je tako neutemeljeno priznanje nagrade in stroškov v višini 215,94 EUR, saj gre za podajo odgovora, ki bi moralo biti pravilno oblikovano že v osnovnem izvedenskem mnenju z dne 15. 3. 2021. Do pritožbenih trditev glede ekonomičnosti izdelave dopolnilnih izvedenskih mnenj in s tem povezanim priznanjem materialnih stroškov, se pritožbenemu sodišču glede na 360. člen ZPP posebej ni potrebno niti opredeljevati, saj ne pogojuje drugačne odločitve, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

7. Iz predhodno navedenih dejanskih razlogov je ob pravilni uporabi materialnih določb ZPP in analogiji drugega odstavka 40. člena Pravilnika potrebno na podlagi 365. člena ZPP pritožbi toženca ugoditi ter odločiti kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

1 Iz sklepa z dne 11. 2. 2021 je v 2. točki izreka sklepa jasno razvidno, da je pomemben odgovor na vprašanje glede časovne opredelitve poslabšanja zdravstvenega stanja. 2 Sodišče je z dopisom dne 19. 4. 2021 zaprosilo za opredelitev do neskladja glede ocene datuma nastanka spremenjene invalidnosti (11. 11. 2019 in 1. 7. 2019), na kar je izvedenski organ odgovoril v dopolnilnem izvedenskem mnenju z dne 24. 4. 2021.