Jedro

V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik slednjega ne trdi, niti ne dokazuje, zato se šteje, da je bila pritožniku tožba pravilno vročena in zatrjevana procesna kršitev ni podana ter je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžna v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje tožeči stranki (v nadaljevanju tožniku) plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 10. 2022 dalje. V presežku, glede zakonskih zamudnih obresti od 12. 9. 2022 do 17. 10. 2022, je tožbeni zahtevek zavrnilo (I. in II. točka izreka). V III. točki izreka je tožencu naložilo v plačilo stroške postopka tožnika v znesku 703,66 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje toženec. Navaja, da je pošto prevzel oče, star 81 let, A. A., ki mu jo je pozabil izročiti. V nadaljevanju pritožbe pojasnjuje kako je potekalo pogodbeno razmerje s tožnikom, samemu zahtevku nasprotuje, saj ima tožnik še vedno možnost prevzeti živino, ki jo je delno plačal. 3. V odgovoru na pritožbo tožnik odgovarja na pritožbene navedbe in se zavzema za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku na plačilo are v znesku 10.000,00 EUR ugodilo. Pravilno je ocenilo, da so bile za izdajo zamudne sodbe izpolnjene predpostavke iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj je bila tožba tožencu pravilno vročena v odgovor, ta pa nanjo ni odgovoril. V pritožbi sicer zatrjuje dejstvo, da je poštno pisanje s strani sodišča prevzel njegov oče, vendar pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da iz same povratnice (pripete k listovni št. 14) izhaja, da je pošto prevzel osebno toženec in ne njegov oče. Povratnica je javna listina, zato izkazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje oziroma določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). V skladu s četrtim odstavkom 224. člena ZPP je možno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Pritožnik slednjega ne trdi, niti ne dokazuje, zato se šteje, da je bila pritožniku tožba pravilno vročena in zatrjevana procesna kršitev ni podana ter je pritožba v tem delu v celoti neutemeljena.

6. Teorija in sodna praksa enotno ocenjujeta pasivnost toženca kot priznanje tožničinih trditev, zato sodišče ne ugotavlja dejanskega stanja in ne izvaja v tožbi predlaganih dokazov ter ne zaslišuje strank s katerimi se ugotavljajo sporna dejstva (257. člen ZPP), ki ob izdaji zamudne sodbe niso sporna, saj jim toženec ni ugovarjal. Tako zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP)1 in so pritožbene navedbe o obstoju pogodbenega razmerja in načinu dogovarjanja med strankam, neupoštevne.

7. Sodišče prve stopnje mora pred izdajo zamudne sodbe preizkusiti le če so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 318. člena ZPP med katere sodi utemeljenosti tožbenega zahtevka, ki izhaja iz dejstev navedenih v tožbi, slednja pa ne smejo biti v nasprotju s predloženimi dokazi ali splošno znanimi dejstvi. O slednjem pa ima izpodbijana sodba ustrezne razloge v 7. točki obrazložitve. Tako je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo (na podlagi podanih trditev v tožbi in predloženih listinskih dokazov - pogodba z dne 12. 8. 2022, odstop od pogodbe z dne 10. 10. 2022), da je toženec prejel aro in je bila s tem pogodba veljavno sklenjena. Ker toženec svoje obveznosti ni izpolnil je kriv za razvezo pogodbe, zato je tožniku dolžan vrniti dvojno aro (65. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

8. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo toženca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Toženec stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP), tožnik pa z odgovorom na tožbo v ničemer ni prispeval k odločitvi sodišča druge stopnje, zato krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo (154. člen v zvezi s 155. in 165. členom ZPP).

1 J. Zobec, Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, komentar k členu 338.