Jedro

Kot je razvidno iz listin upravnih spisov in tega dejstva tožnika niti ne prerekata, je izpodbijana odločba postala pravnomočna dne 7. 10. 2008, tako da tožnika v isti zadevi ne moreta več začeti upravnega spora.

Glede zahteve, naj se izpodbijana odločba izreče za nično, sodišče poudarja, da bi tožnika morala najprej vložiti zahtevo za izrek ničnosti pri upravnem organu, ki je prvostopenjsko odločbo izdal. Šele potem, ko bi izkoristila vse pravne poti pri upravnem organu, bi lahko zoper odločitev organa, vložila tožbo pri tem sodišču.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. 356-02-1712/2005-1209 z dne 13. 6. 2007 je Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, Območna enota Celje sklenil, da morata inšpekcijska zavezanca A.A. in B.B. takoj po prejemu te odločbe ustaviti gradnjo lesenega objekta, tlorisnih dimenzij cca. 6m x 6m in drvarnice tlorisnih dimenzij cca. 2 x 6m, oba na zemljišču s parcelno številko 263/3 k.o. … (točka 1 izreka). Inšpekcijska zavezanca iz 1. točke izreka morata do 31. 12. 2007 odstraniti objekt v gradnji iz 1. točke te odločbe in vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje na svoje stroške. Inšpekcijska zavezanca se opozori, v kolikor ne bosta izvršila naloženega dejanja na način in v roku kot je določeno v 2. točki izreka te odločbe, da se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 2. točki, ki se bo opravil po drugih osebah (točka 3 izreka). Pod točko 4 izreka so navedene prepovedi za objekt, ki jih sodišče v sodbo ne povzema.

Zoper navedeno odločbo vlagata tožnika tožbo s predlogom, da se odločba izreče za nično. V tožbi navajata vse posege v prostor, ki so bili storjeni na njunih zemljiščih parc. št. 263/3 k.o. … ter vznemirjanje sosedov izvršeno po 11. 5. 1998. Nadalje navajata neprimerno ravnanje in izdajanje poslovne tajnosti Centra za socialno delo Kranj ter okoliščine poškodovanja tuje stvari dne 5. 5. 2005 s strani C.C. V nadaljevanju navajata postavitev čebelnjaka ter ravnanja tožene stranke, ko je opravila kolizijo takrat, ko je bila vloga tožnika z dne 11. 7. 2005 pri Občini Šentjur že vložena in imata na počitniški hišici že komunalno urejene vse priključke, kot to tudi določa Zakona o urejanju prostora. Pri svoji odločitvi je tožena stranka nepravilno uporabila Zakon o graditvi objektov in izdala odločbo, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Glede na navedeno tožnika predlagata, da se odločba inšpekcijskega organa št. 356-02-1712/2005-1209 z dne 13. 6. 2007 izreče za nično. Tožnika tudi predlagata, da se jima priznajo stroški postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi iz izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki I izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov; V obravnavanem primeru tožnika predlagata, da sodišče izreče za nično odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Celje št. 356-02-1712/2005-1209 z dne 13. 6. 2007. Kot je razvidno iz listin upravnih spisov in tega dejstva tožnika niti ne prerekata, je navedena odločba postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 262/2007-6 z dne 7. 10. 2008. To pomeni, da je bila zadeva že pravnomočno razsojena, tako da tožnika v isti zadevi ne moreta več začeti upravnega spora v skladu z določbo 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Glede zahteve tožnikov, naj se navedena odločba izreče za nično (280. člen Zakona o upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP) pa sodišče poudarja, da bi tožnika morala najprej vložiti zahtevo za izrek ničnosti pri upravnem organu, ki je prvostopenjsko odločbo izdal. Šele potem, ko bi izkoristila vse pravne poti pri upravnem organu, bi lahko zoper odločitev organa druge stopnje, vložila tožbo pri tem sodišču. Po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 sodišče namreč odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravni aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, to pomeni, da bi tožnika lahko vložila tožbo zgolj zoper odločitev upravnih organov v njuni zahtevi za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe.

Ker tožnika tega postopka za izrek ničnosti pri upravnem organu nista začela, tudi ni bila v zvezi s tem izdana nobena upravna odločba, zoper katero bi bil mogoč upravni spor. Kot tožnika v svoji tožbi tako ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, zato je sodišče v skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, tožbo kot nedovoljeno zavrglo.

K točki II izreka: Ker je bila tožba zavržena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.