Izbris spletnih člankov

Datum

23.05.2025

Številka

07120-1/2025/232

Kategorije

Mediji, Pravica do izbrisa - pozabe

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede zahteve za izbris spletnih člankov. Pojasnjujete, da ste kot medij pred 9 leti objavili več spletnih člankov, v katerih ste poročali o sodnem postopku zoper osebo, ki opravlja javno funkcijo. Ta oseba sedaj zahteva izbris članka, v katerem ste poročali, da je bila ovadba zoper njo zavržena. Zanima vas, kako ravnati.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zlasti tehtati med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani, kar pa sodi v pristojnost sodišč in ne IP.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. V okviru nezavezujočega mnenja lahko podamo zgolj splošna pojasnila in priporočila.

Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Enako kot za pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS tudi za pravico do svobode izražanja velja, da ni neomejena. Glede medijskih objav IP na splošno pojasnjuje, da mediji pri svojem delu uresničujejo svobodo izražanja, ki je zagotovljena v 39. členu Ustave RS, njihovo delo pa je skladno z Zakonom o medijih tudi v javnem interesu. Pri ugotavljanju zakonitosti objav osebnih podatkov v medijskih člankih je treba v konkretnih primerih zlasti tehtati med pričakovano zasebnostjo posameznikov na eni strani in uresničevanjem svobode izražanja na drugi strani. Nobena od teh ustavnih pravic namreč ni absolutna. 

ZVOP-2 v prvem odstavku 19. člena določa, da se pravice in drugi zahtevki posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, iz 73. člena tega zakona, ki ureja varstvo svobode izražanja v razmerju do pravice do varstva osebnih podatkov, ne izvajajo v postopkih pred IP po določbah tega zakona ali po določbah Splošne uredbe. V skladu s tretjim odstavkom 73. člena ZVOP-2 je v teh primerih določena pristojnost sodišč v skladu z določbami drugih zakonov, ki urejajo svobodo izražanja in sodno varstvo. Glede na navedeno, uveljavljanje pravic iz poglavja III. Splošne uredbe (vključno s pravico do izbrisa po 17. členu), ko upravljavci osebne podatke obdelujejo v okviru uresničevanja svobode izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja v okvirih pravnega reda Republike Slovenije, sodi v pristojnost sodišč in ne v pristojnost IP.

V skladu s 73. členom ZVOP-2 se v okviru svobode izražanja lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo, če, med drugim:

-gre za zakonito objavo mnenja ali vrednostne ocene, kjer je objava osebnih podatkov nujna za utemeljitev tega mnenja ali vrednostne ocene;

-so bili osebni podatki pridobljeni na drug zakonit način;

-javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

V skladu s prvim odstavkom 17. člena Splošne uredbe lahko posameznik pri upravljavcu (npr. izdajatelju medija) uveljavlja pravico do izbrisa osebnih podatkov oziroma pravico do pozabe, med drugim:

-če ti ne služijo več prvotnemu namenu obdelave;

-če za obdelavo osebnih podatkov ni (več) pravne podlage, ker je posameznik uveljavljal ugovor po 21. členu Splošne uredbe o varstvu podatkov;

-če so bili podatki obdelani nezakonito;

-(…).

Pravica do izbrisa je, med drugim, izključena, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja (točka (a) tretjega odstavka 17. člena Splošne uredbe).

Glede na navedeno, posameznik načeloma ne bo uspešen pri uveljavljanju izbrisa osebnih podatkov ali celotnih besedil prispevkov pod pogojem, da so bili posameznikovi osebni podatki (1) zakonito objavljeni v mediju v smislu 2. člena ZMed in (2) pravna podlaga za objavo še ni prenehala ter (3) vsebina objave še vedno služi primarnemu namenu svobode izražanja iz 6. člena ZMed, npr. ker gre še vedno za aktualno, družbeno relevantno in resno temo, ker je še podan interes javnosti, ipd.

Vse navedeno predstavlja temelj pri odločanju medija, ali je objava osebnih podatkov zakonita ali ne, torej ali je obdelava še vedno potrebna za uresničevanje svobode izražanja in obveščanja in - v povezavi z drugim odstavkom 73. člena ZVOP-2 - če javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti ter svoboda izražanja še vedno prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

Posameznik pravico do izbrisa uveljavlja pri upravljavcu osebnih podatkov, ki je v obravnavanem primeru izdajatelj medija. Slednji posameznika po postopku iz 14. člena ZVOP-2 obvesti o odločitvi in v primeru zavrnitve pravice do izbrisa o razlogih za zavrnitev ter, kadar gre za konflikt s svobodo izražanja, o pravici do sodnega varstva.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list RS, št. 33/91‑I, 42/97 ‑ UZS68, 66/00 ‑ UZ80, 24/03 ‑ UZ3a, 47, 68, 69/04 ‑ UZ14, 69/04 ‑ UZ43, 69/04 ‑ UZ50, 68/06 ‑ UZ121,140,143, 47/13 ‑ UZ148, 47/13 ‑ UZ90,97,99, 75/16 ‑ UZ70a in 92/21 ‑ UZ62a; Ustava RS.

[2]Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; ZMed).

[3]5., 6., in 7. točka drugega odstavka 73. člena ZVOP-2.