Jedro

Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, ni več mogoče odreči članstva v LD. Za izključitev člana LD zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek odslej glasi: „Tožena stranka Lovska družina ... je dolžna ponovno sprejeti tožečo stranko v članstvo LD ..., v 15 dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 148,28 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude s plačilom v tem roku pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek po katerem bi bila prvotoženka dolžna ponovno sprejeti tožnika v članstvo lovske družine ter tožniku naložilo plačilo toženkama nastalih pravdnih stroškov v znesku 1.908,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za primer neizpolnitve obveznosti v paricijskem roku 15 dni.

Zoper navedeno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožuje tožnik. Navaja, da bi bilo treba potem, ko je sodišče že pravnomočno odločilo, da sta bili odločbi toženk, s katerima je bil tožnik izključen iz LD ... nezakoniti, tudi sedaj obravnavanemu delu tožbenega zahtevka, ki je nezdružljivo povezan z odločbama, ugoditi. Z ugotovljeno nezakonitostjo odločb o izključitvi iz članstva je namreč odpadla podlaga izključitve. Poleg navedenega prvostopenjsko sodišče tudi ni ustrezno obrazložilo svoje odločitve. Potem, ko je povzelo izpovedbe zaslišanih prič in izvedensko mnenje, namreč nobenega od navedenih dokazov ni ocenilo niti ni navedlo kaj šteje za ugotovljeno dejansko okoliščino in kaj ne. Sprejelo je le zmoten zaključek, da je tožnik ogrožal solovce pri lovu, ko je ravnal v nasprotju z načeli lovske etike in ravnanju pri izvajanju lova, pri čemer ni navedlo katera so ta načela in kakšna je njihova vsebina. Po ugotovljeni kršitvi načel lovske etike s strani tožnika je nato, ne da bi pojasnilo primernost sankcije ugotovljeni kršitvi zavrnilo zahtevek za vrnitev v članstvo LD .... Zaradi navedenih kršitev predlaga spremembo izpodbijane odločitve v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena 1. toženi stranki v odgovor, ki pa ni bil podan.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve v okviru pritožbenih navedb in uradoma upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje po pravilno ugotovljenih bistvenih okoliščinah za odločitev v zadevi, zmotno uporabilo materialno pravo.

Pritožbeni pregled zadeve v okviru sedaj obravnavanega spornega razmerja med pravdnima strankama (sporna glavna stvar se nanaša na članstvo tožnika pri LD ... - prvotoženki in s tem povezan prekršek, ki naj bi ga tožnik storil pri lovu dne 1.12.1991) pokaže, da je bil tožnik z odločbo disciplinskega sodišča LD ... št. ... z dne 19.10.1992 v zvezi z odločbo disciplinskega razsodišča pri Lovski zvezi opr. št. ... z dne 6.4.1994 zaradi ugotovljenega prekrška kaznovan z izključitvijo iz članstva LD ...(prvotoženke). Tožnik je v predmetni zadevi postavil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odločb o izključitvi iz članstva ter tožbeni zahtevek za ponovno sprejetje v članstvo, torej ugotovitveni in dajatveni tožbeni zahtevek, takšna zahtevka pa sta v „medsebojni povezavi“, saj je dajatveni zahtevek odvisen od ugotovitvenega, razen v kolikor bi sodišče ugotovilo, da izključitev iz članstva LD temelji tudi na drugi pravni podlagi – glede na veljavna Pravila v času storitve očitanega prekrška in sicer brez izvedenega disciplinskega prestopka. Tega v ponovljenem postopku sodišče prve stopnje ni ugotovilo.

S prvo sprejeto odločitvijo je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku tako glede ugotovitve obstoja nezakonitosti odločb o izključitvi iz članstva kakor tudi tožbenemu zahtevku za ponovni sprejem v članstvo LD ... zoper obe toženki ugodilo (ob tem je še zavrglo tožbo v delu, kjer se izpodbija zakonitost obeh navedenih odločb v njunih drugih točkah izreka, kar pa v sedanji fazi postopka ni več relevantno). Po pritožbi toženk je bila odločitev v delu, ki se je nanašal na drugotoženko razveljavljena, tožba zoper njo pa zavržena zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, odločitev o nezakonitosti odločb toženk o izključitvi tožnika iz članstva potrjena, odločitev o ponovnem sprejemu tožnika v članstvo pa razveljavljena ter vrnjena v novo sojenje.

V zvezi z delom tožbenega zahtevka, ki se nanaša na nezakonitost odločb o izključitvi iz članstva je tako že bila sprejeta pravnomočna odločitev, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno. Disciplinski postopek v katerem sta bili sprejeti navedeni odločbi ter sama sankcija ter opredelitev prekrška so namreč temeljili na Pravilih LD Fram iz leta 1989, ki niso bila sprejeta v skladu s 4. členom takrat veljavnega Zakona o društvih - ZD in torej niso mogla predstavljati materialnopravne in procesne podlage za vodenje disciplinskega postopka in izključitve člana LD .... Po takšni odločitvi je bilo treba po napotilu višjega sodišča v skladu z veljavnimi pravili v obdobju spornega prekrška - Pravila LD Fram 6.12.1976, presojati še utemeljenost tožbenega zahtevka za ponovni sprejem v članstvo LD. Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločbo v tej zvezi po pravilno ugotovljenem dejanskem stanju ni sprejelo pravilnega materialnopravnega zaključka.

V času tožniku očitanega prekrška, ki naj bi ga storil z nevarnim streljanjem s šibrami na že predhodno ustreljenega fazana, ki je bil v padanju in s katerim naj bi tožnik ogrozil solovca, so pri prvotoženki veljala Pravila lovske družine Fram, sprejeta 6.12.1976 (v nadaljevanju Pravila). Po teh pravilih članu LD preneha članstvo v LD z izstopom, črtanjem in z izključitvijo ter prostovoljnim izstopom (prvi odstavek 17. člena Pravil). Iz članstva LD se črta brez disciplinskega postopka: a) kdor ne opravi uspešno pripravništva, če mu izvršilni odbor ne podaljša pripravniške dobe; b) kdor ne opravi lovskega izpita v določenem roku; c) kdor je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja nezakonitega lova, kaznivega dejanja zoper ljudstvo in državo in zoper narodno gospodarstvo ali družbeno premoženje (drugi odstavek 17. člena pravil).

Izključitev iz članstva je možna le v disciplinskem postopku zaradi grobih kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel (tretji odstavek 17. člena Pravil), ki jih podrobneje opredeljuje 21. člen Pravil (tako tudi prvostopenjsko sodišče v tretjem odstavku na 4. strani sodbe in v prvem odstavku na 5. strani sodbe). Glede na predhodno ugotovitev nezakonitosti odločb disciplinskih organov, tožniku zaradi kršitev predpisov, dolžnosti in pravic članov LD ali drugih v lovstvu ustaljenih načel, kot pravilno navaja tožnik v pritožbi, ni več mogoče odreči članstva v LD .... Za izključitev člana LD ... zaradi kršitve predpisov o lovstvu in načel, ki veljajo v lovstvu je namreč potreben veljavno izpeljan disciplinski postopek. Edini razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka za ponovno sprejetje v članstvo prvotoženke bi tako lahko predstavljala le pravnomočna sodba kazenskega sodišča, s katero bi bili v obravnavanem ravnanju tožnika ugotovljeni vsi znaki kaznivega dejanja in s katero bi bil tožnik pravnomočno obsojen za katero izmed kaznivih dejanj, navedenih v drugem odstavku 17. člena Pravil. Obstoja tovrstne sodbe toženka kljub navajanju okoliščin (streljanje na nizko letečega fazana s šibrami v liniji, kjer so stali solovci), ki bi kazale na kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti tudi v novem sojenju ni zatrjevala, niti izkazala. Pravilna uporaba materialnega prava tako že iz tega razloga narekuje ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane odločitve v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku.

Potem, ko je bilo že obrazloženo, da ugotavljanje znakov prekrška, ki naj bi se odražal v ravnanju v nasprotju s splošno priznanimi načeli lovske etike in pravili LD ..., ne more vplivati na odločitev, se pritožbeno sodišče več ni ukvarjalo z ostalimi pritožbenimi navedbami, ki grajajo predvsem dejanske zaključke v tej zvezi in pomanjkanje dokazne ocene izvedenih dokazov, s katerimi so se dokazovale dejanske okoliščine prekrška.

Zgoraj navedeno je narekovalo ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane odločitve v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku (4. točka 358. člena ZPP).

Sprememba odločitve o glavni stvari je narekovala tudi spremembo odločitve o stroških pravdnega postopka. Primarni namen tožnika je bil, da ga prvotoženka sprejeme nazaj v članstvo LD. Ta cilj je po predhodnem postopku pred LD in Lovsko zvezo, ter postopkom pred Ustavnim sodiščem s predmetno sodbo dosegel z obsodilno sodbo zoper prvotoženko, ne pa tudi zoper drugotoženko ( z zavrženjem tožbe, podane zoper II. točko odločbe LD št. ... in drugo točko sklepa Lovske zveze Maribor niso nastali nobeni posebni stroški). Glede na to, da obe toženki zastopa isti pooblaščenec, je torej bil tožnikov uspeh vse do sodbe in sklepa Višjega sodišča z dne 31.1.2006 50%, odtlej dalje, ko je na strani toženke glede glavne stvari nastopala le prvotoženka pa 100%. V skladu z doseženim uspehom v posameznih fazah postopka gredo tožniku pravdni stroški, potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP): a) za obdobje do 31.01.2006: – 60 točk za zastopanje na obravnavi dne 26.05.1992 pred LD po tar. št. 6/1/a TOS, – 60 točk za zastopanje na obravnavi dne 09.06.1992 pred LD po tar. št. 6/1/a TOS, – 60 točk za predlog za obnovo postopka z dne 30.06.1992 po tar. št. 6/3 TOS, – 60 točk za zastopanje na obravnavi z dne 05.10.1992 pred LD po tar. št. 6/1/a TOS, – 60 točk za pritožbo z dne 12.11.1992 po tar. št. 6/3 TOS, – 100 točk za predlog za preizkus zakonitosti z dne 07.01.1993 po tar. št. 2/4 TOS, – 100 točk za pritožbo na SSLZLD z dne 24.05.1993 po tar. št. 2/4 TOS, – 100 točk za pritožbo na SSLZS z dne 27.10.1993 po tar. št. 2/4 TOS, – 50 točk za zastopanje pred ZLDM z dne 06.04.1994 po tar. št. 2/3 TOS, – 10 točk urnine po I. odstavku 13. čl. TOS, – 100 točk za pritožbo na SSLZS z dne 21.07.1994 po tar. št. 2/4 TOS, – 450 točk za ustavno pritožbo z dne 19.11.1998 po tar. št. 2/1 OT 95, – 300 točk za tožbo z dne 07.03.2000 po tar. št. 13/1 OT/95, – 300 točk za prvi pripravljalni spis z dne 08.02.2001 po tar. št. 14/1 OT/95, – 75 točk za pristop na narok dne 13.03.2001 po tar. št. 15/2 OT/95, – 50 točk za sestavo kratkega dopisa sodišču z dne 25.05.2001 po tar. št. 33/3, – 300 točk za zastopanje na glavni obravnavi dne 05.06.2001 po tar. št. 15/1, – 150 točk za zastopanje na glavni obravnavi dne 12.02.2002 po tar. št. 15/1, – 150 točk za zastopanje na glavni obravnavi dne 03.09.2002 po tar. št. 15/1, – 150 točk za zastopanje na glavni obravnavi dne 12.11.2002 po tar. št. 15/1, – 100 točk urnine po prvem odstavku 13. člena OT/95, – 150 točk za zastopanje na glavni obravnavi dne 08.07.2002 po tar. št. 15/1 OT/95, – 150 točk urnine po I. odstavku 13. člena OT/95, – 150 točk za zastopanje na ogledu, ki ga je opravil izvedenec po tar. št. 20/4 OT/2000, – 1.938,0 SIT oziroma 8,087 EUR za kilometrino za ogled na relaciji (34 km x 57,00 SIT), – 40 točk za odsotnost iz pisarne, – 100 točk za zastopanje na naroku dne 01.04.2004 po tar. št. 20/2, – 43,75 točk ( za materialne stroške po III. odstavku 13. čl. OT/2003 – DDV v znesku 309,825 EUR EUR – 13.300,00 SIT oziroma 55,50 EUR takse za tožbo, – 13.300,00 SIT oziroma 55,50 EUR takse za sodbo kar skupaj, ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke v času odločanja (0,459 EUR) znaša 1.998,118 EUR. Od teh se tožniku glede na 50% uspeh prizna 999,059 EUR.

Po 31.01.2006 so tožniku nastali naslednji stroški: – 100 točk za zastopanje na naroku dne 13.07.2007 – 20% DDV v znesku 9,18 EUR – materialni stroški v znesku 0,459 EUR kar znaša skupaj 55,539 EUR, kolikor se tožniku glede na 100% uspeh v tej fazi postopka tudi prizna.

Skupaj se tako tožniku priznajo pravdni stroški v znesku 1.054,598 EUR.

Tožniku pritožbeno sodišče ni priznalo preostalih priglašenih stroškov izpred pravde, ker niso listinsko izkazani, dopisov in poročil stranki, ker ne spadajo med potrebne stroške, konferenc s stranko, ker so ti stroški zajeti v stroških vlog, ki sledijo konferencam, vseh priglašenih stroškov za zastopanje na glavni obravnavi dne 13.03.2001, ker se na njej ni obravnavala glavna stvar, stroškov pripravljalnega spisa z dne 25.05.2001, ki ga je bilo po vsebini šteti za dopis, pripravljalni spis z dne 27.01.2004 ker za pravdo ni bil potreben ter presežka priglašenih stroškov za zastopanje na naroku dne 13.07.2007, saj zanje ni podlage v odvetniški tarifi.

Toženi stranki so do dne 31.01.2006 nastali naslednji za pravdo v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP potrebni stroški: – 300 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 12.03.2001 po tar. št. 14/1 OT/95, – 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 31.05.2001 po tar. št. 14/2, – 300 točk za zastopanje na naroku dne 05.06.2001 po tar. št. 15/1, – 500 točk za urnino po I. odstavku 13. člena OT – 150 točk za zastopanje na naroku 12.02.2002 po tar. št. 15/1, – 50 točk urnine po prvem odstavku 13. čl. OT, – 150 točk za zastopanje na naroku 03.09.2002 po tar. št. 15/1, – 100 točk urnine po prvem odstavku 13. čl. OT – 150 točk za zastopanje na naroku dne 12.11.2002 po tar. št. 15/1, – 100 točk urnine po prvem odstavku 13. čl. OT, – 150 točk za zastopanje na naroku 08.07.2003 po tar. št. 15/1, – 100 točk urnine po prvem odstavku 13. čl. OT, – 100 točk za zastopanje na naroku 01.04.2004 po tar. št. 20/2, – 50 točk urnine po prvem odstavku 7. čl. OT, – 250 točk za pritožbo po tar. št. 21/1, – 267,50 točk za povečanje pri zastopanju dveh strank – 146,05 EUR predujma za izvedenca, – 27,76 EUR takse za odgovor na tožbo, – materialni stroški v znesku 18,096 EUR – 20% DDV v znesku 270,121 EUR kar znaša skupaj 1.812,634 EUR, od katerih se toženi stranki prizna glede na 50% uspeh 906,317 EUR.

Po 31.01.2006 so toženi stranki nastali še nadaljnji stroški, ki pa se ji glede na popoln neuspeh v tem delu pravde ne priznajo (prvi odstavek 154. člena ZPP).

Sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov odsotnosti iz pisarne, kilometrin in parkirnin, saj bi si toženka glede na to, da zadeva ni pretirano zapletena in dejstvo, da tudi toženka sama nima sedeža v kraju pooblaščenčevega sedeža lahko vzela pooblaščenca v Mariboru, pregleda dokumentacije, saj je ta strošek zajet v strošku sestave vloge, ki je sledila, sodne takse za pritožbo, ki je zastarala, presežek izvedenin saj toženka ni izkazala večjega plačila kot je bilo priznano s strani sodišča prve stopnje, kakor tudi ne separatnih stroškov za narok dne 13.03.20021 saj je na ta dan tudi toženka predložila na naroku obsežno dokumentacijo, ki je nasprotna stranka ne bi mogla pravočasno pregledati in se o njej izjasniti in torej preložitev ni bila izključna posledica krivdnega ravnanja tožnika.

Po delnem pobotanju pravdnih stroškov je tožena stranka dolžna tožeči stranki še plačati 148,28 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni, za primer zamude s plačilom v tem roku pa se ji poleg glavnice naloži še plačilo zakonskih zamudnih obresti od 16. dneva po prejemu te sodbe do plačila (prvi odstavek 313. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ in načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča RS z dne 13.12.2006).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni (prvi odstavek 163, člena ZPP v zvezi s drugim odstavkom 165. člena ZPP).