Jedro

Iz zakona izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika o zdravniškem registru, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra.

Tožnik je iz odločbe z dne 21. 4. 2016 lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Zbornica) št. 1630-193/2016 z dne 21. 4. 2016, s katero je bil z dnem 19. 4. 2016 izbrisan iz registra zdravnikov.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik uveljavljal ničnost navedene odločbe, ker naj bi bila izdana brez njegove zahteve. Trdil je, da vloge, naj se ga izbriše iz registra zdravnikov, ni nikoli podpisal. Organ je ugotovil, da to ne drži, saj je 19. 4. 2016 prejel njegovo pisno zahtevo za izstop iz članstva Zbornice, v kateri je navedel, da je 14. 4. 2016 prenehal z zdravniško službo v Sloveniji in zato ni treba, da je član Zbornice in ga Zbornica bremeni s članarino. Zato je na podlagi 30. člena Zakona o zdravniški službi (v nadaljevanju ZZdrS) in 5. člena Pravilnika o zdravniškem registru (v nadaljevanju Pravilnik) 19. 4. 2016 izdal odločbo o njegovem izbrisu iz registra zdravnikov. Tako ne drži, da naj bi bila odločba izdana brez tožnikove zahteve. Poleg tega tožnik zoper odločbo o izbrisu ni vložil pravnih sredstev, zaradi česar bi bila celo, če zahteve ne bi podal, izpolnjena domneva, da je v izdajo odločbe molče privolil. Glede na to je bilo treba njegovo zahtevo za izrek ničnosti zavrniti.

3.Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil z utemeljitvijo, da je iz dokumentacije v spisu nedvoumno razvidno, da je tožnik 19. 4. 2016 Zbornici poslal zahtevo za izstop iz članstva, v kateri je poudaril, da je prenehal opravljati zdravniško službo v Sloveniji. Vpis v register zdravnikov in članstvo v Zbornici pa je obvezno le za zdravnike, ki v Sloveniji opravljajo zdravniško službo, medtem ko je za ostale prostovoljno. Po 13. členu Pravilnika se izbris opravi na podlagi pisne izjave zdravnika, da ne želi biti več vpisan vendar le, če registracija na podlagi 5. člena Pravilnika ni obvezna. Vpis v register sicer ni osebnostna pravica ampak pravica in dolžnost, vezana na opravljanje zdravniške službe v Sloveniji. Ostali zdravniki lahko prosto odločajo o svoji registraciji, zakonodaja pa jim omogoča, da lahko kadarkoli podajo vlogo za vpis v register zdravnikov. Poudarja, da se tožnik zoper odločbo ni pritožil, kar pomeni, da je njeno vsebino sprejel.

4.Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi trdi, da izjave, da ne želi biti več vpisan v register zdravnikov, ni nikoli podal. Ne strinja se namreč s tem, da sta pojem članstva v Zbornici in registrirani zdravnik sinonima in da je s pisno vlogo za izstop iz članstva Zbornice istočasno podana vloga za izbris iz zdravniškega registra. Da bi toženka smela izdati odločbo o izbrisu bi bila nujno potrebna izjava zdravnika, da ne želi biti več vpisan v zdravniškem registru, takšne zahteve pa tožnik ni podal. Prvostopenjski organ bi ga moral pred odločitvijo pozvati, da naj dopolni svojo izjavo, da ne želi biti vpisan v zdravniškem registru, ker izstopa iz članstva v Zbornici, in pojasniti, da izstop iz članstva ni mogoč brez izbrisa iz zdravniškega registra. Ne strinja se niti s tem, da naj bi molče privolil v izdajo odločbe s tem, ko se zoper njo ni pritožil. Odločba je nična, ko organ ne upošteva svojih pooblastil, krši materialno in procesno pravo ter izda odločbo, ki vsebuje vsaj en ničnostni razlog. Taka odločba ne more postati dokončna in pravnomočna, uveljavljanje ničnostnih razlogov pa ni časovno omejeno. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odločbo št. 1630-193/2016-2 z dne 21. 4. 2016 razglasi za nično.

5.Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da sta članstvo v Zbornici ter obveznost vpisa v register zdravnikov, kakor tudi njuna medsebojna povezanost, predpisana in urejena z ZZdrS in Pravilnikom. Pravilnik je v 5. členu določal, da zdravnik z dnem vpisa v register postane član Zbornice-registriran zdravnik, kar a contrario pomeni, da preneha biti član z izbrisom iz registra. Zato ne drži, da bi moral organ tožnika pozvati k dopolnitvi zahteve. To še toliko bolj velja, ker je tožnik navedel tudi razlog za izstop iz članstva. V izreku odločbe je bilo pri tem izrecno navedeno, da od dneva izbrisa dalje ni več član Zbornice, v obrazložitvi pa, da se na podlagi zahtevka zdravnika izbriše iz registra, s čimer mu preneha tudi članstvo. Poudarja še, da ima tožnik možnost, da svoj status enostavno vzpostavi z vložitvijo vloge za (ponovni) vpis. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

6.Tožnik v vlogi z dne 27. 12. 2023 še dodaja, da bi mu Zbornica morala predložiti obrazec, v katerem zahteva izbris iz registra zdravnikov, česar nikakor ne bi podpisal in bi preklical prvotno vlogo. Za izbris je izvedel šele, ko je kandidiral za specializacijo.

7.Tožba ni neutemeljena.

8.Po 4. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se za nično izreče odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

9.Med strankama ni sporno, da je Zbornica 19. 4. 2016 prejela tožnikovo vlogo, ki jo je naslovil kot prošnjo za izstop iz članstva Zbornice. V njej navaja, da prosi, da mu Zbornica odobri izstop iz članstva, ker je dne 14. 4. 2016 prenehal opravljati zdravniško službo v Republiki Sloveniji in da zato ni potrebno, da je član Zbornice in da ga ta bremeni s članarino.

10.Sporno pa je, ali je ta vloga (tudi) tožnikova zahteva za izbris iz registra zdravnikov. Tožnik namreč v bistvu zatrjuje, da je zahteval le izstop iz članstva Zbornice, ne pa tudi izbrisa iz registra zdravnikov. Toženka po drugi strani trdi, da je vpis v register zdravnikov povezan s statusom člana Zbornice in zahtevati eno brez drugega ni mogoče. Iz tega razloga je po njenem prepričanju tožnik s tem, ko je zahteval izstop iz članstva Zbornice nujno zahteval (tudi) izbris iz registra zdravnikov.

11.Po stališču teorije v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi. Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.

11. Po stališču teorije v upravnem postopku za zahtevek zadošča, da vložnik zahteve zatrjuje, da mu pripada pravica, kot jo navaja v svoji vlogi.

22. Iz vloge mora biti jasno, kaj vložnik želi, navesti mora relevantna dejstva ter zanje predložiti dokaze. Ker je pravna presoja zahtevka na organu, vložniku ni treba navajati pravne podlage.

12.V obravnavanem primeru je bilo iz vloge razvidno, da je tožnik uveljavljal zahtevo - pravico, da se ga izbriše iz članstva Zbornice z utemeljitvijo, da ne opravlja več zdravniške službe v Sloveniji.

13.Po ZZdrS sme zdravnik samostojno opravljati zdravniško službo, če poleg pogojev, določenih z delovno-pravnimi in drugimi predpisi, izpolnjuje še posebne pogoje, določene s tem zakonom (prvi odstavek 10. člena). Zdravnik mora po drugem odstavku 10. člena ZZdrS: - imeti ustrezno izobrazbo in usposobljenost (kvalifikacija), - biti vpisan v register zdravnikov, - imeti dovoljenje za samostojno opravljanje zdravniške službe na določenem strokovnem področju (v nadaljnjem besedilu: licenca). Po 29. členu tega zakona sme zdravnik začeti opravljati zdravniško službo z vpisom v register zdravnikov, ki ga vodi zbornica (prvi odstavek). Zbornica v soglasju z ministrom podrobneje predpiše postopek in pogoje za vpis ter izbris iz registra zdravnikov (drugi odstavek). Glede članstva v Zbornici pa 70. člen zakona določa, da je članstvo v Zbornici obvezno za vse, ki na območju Republike Slovenije opravljajo zdravniško službo (prvi odstavek), prostovoljno pa je za zdravnike: - ki ne opravljajo zdravniške službe; - ki opravljajo zdravniško službo izven Republike Slovenije, pa imajo v Republiki Sloveniji stalno bivališče, - ki so upokojeni, - ki so nezaposleni (drugi odstavek).

14.Iz zakona tako izhaja, da sta opravljanje zdravniške službe, za kar je pogoj vpis v register zdravnikov, in članstvo v Zbornici neločljivo povezana in eno brez drugega ni mogoče. Tako ni mogoče zahtevati, da se zdravnik izbriše iz članstva Zbornice in ostane vpisan v registru zdravnikov. To izhaja tudi iz Pravilnika, ki v prvem odstavku 5. člena določa, da z vpisom v zdravniški register zdravnik postane član Zbornice. Eno brez drugega torej ni mogoče, oziroma je izbris iz članstva Zbornice mogoč le z izbrisom iz registra.

15.Vloga, s katero je zahtevan izbris iz članstva Zbornice, tako tudi po presoji sodišča nujno vsebuje zahtevo za izbris iz registra zdravnikov in obratno. Toženka zato tožnikovi vlogi oziroma v njej izraženi zahtevi niti ne bi mogla ugoditi drugače, kot ji je (enako pa bi veljalo za zavrnitev zahtevka), zaradi česar ni mogoče šteti, da je odločala brez tožnikove zahteve.

16.Toženka zatrjuje, da četudi tožnik ne bi zahteval izbrisa iz registra zdravnikov, bi s tem, ko zoper odločbo ni vložil pritožbe, vanjo molče privolil. Tožnik temu ugovarja, češ da ničnost odločbe ni odvisna od uveljavljanja pravnih sredstev.

17.Drži, da je po stališču teorije mogoče odločbo izreči za nično, dokler še ni postala dokončna, ne glede na to, ali je bila zoper odločbo vložena pritožba, zatem v pritožbenem postopku in kadarkoli po tem, ko je postala odločba navidezno dokončna in pravnomočna. Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da neuveljavljanje rednih pravnih sredstev zoper odločbo, s katero je organ odločil brez postavljene zahteve stranke, ne pomeni njene privolitve.

33. E. Kerševan, V. Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 467-468.

44. Glej U 1311/2008, I U 1971/2012.

18.Vendar v obravnavani zadevi ne gre za vprašanje, ali je tožnik s tem, ko se zoper odločbo ni pritožil, vanjo naknadno privolil. Tožnik namreč uveljavlja, da naj bi toženka njegovo vlogo napačno obravnavala in da naj bi ga bila dolžna pred izdajo odločbe pozvati, naj svojo izjavo, da ne želi biti vpisan v zdravniškem registru, ker izstopa iz članstva v Zbornici, dopolni ter ga opozoriti, da izstop iz članstva ni mogoč brez izbrisa iz zdravniškega registra. Trdi, da oboje ni povezano, kot je zmotno prepričana toženka, saj naj bi bilo mogoče o članstvu v Zbornici in vpisu v register zdravnikov, ker naj ne bi bila sinonima, odločati ločeno. To pa v bistvu ne pomeni, da je toženka odločala brez zahteve, ampak da naj bi zmotno uporabila predpis in bistveno kršila postopek, kar so razlogi, ki se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper odločbo. Na to v bistvu opozarja toženka s tem, ko trdi, da naj bi tožnik, ker pritožbe ni vložil, privolil v posledico.

19.Sodišče v zvezi s tem ugotavlja še, da se izrek odločbe št. 1630-193/2016-2 z dne 21. 4. 2016 glasi:" A. A. […] se izbriše iz registra zdravnikov (1. točka izreka). Izbris iz registra zdravnikov se opravi z dnem 19. 4. 2016 (2. točka izreka). Od dneva izbrisa iz registra dalje zdravnik iz 1. točke izreka te odločbe ni več član Zbornice in ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje zdravniške službe (3. točka izreka)."

20.Tožnik je tako iz odločbe lahko razbral, da je bil izbrisan iz registra zdravnikov in če je štel, da je toženka odločila v nasprotju s predpisom ali z njegovo zahtevo, ker naj bi ga lahko izbrisala le iz članstva Zbornice, ne pa tudi iz registra zdravnikov, bi zoper odločbo lahko vložil pritožbo. V njej bi lahko uveljavljal, kar sedaj trdi v tožbi, tj. da bi ga morala toženka pred izdajo odločbe poučiti o njenih posledicah oziroma ga seznaniti z relevantnimi dejstvi, da bi se o njih izrekel, s čimer bi mu omogočila umik vloge.

21.Po povednem sodišče sodi, da ne drži, da naj bi toženka odločala brez tožnikove zahteve, kar je po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP razlog za ničnost odločbe. Glede na to je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

22.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker relevantno procesno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožnikom in toženko ni sporno. Poleg tega sta se stranki glavni obravnavi odpovedali (279.a člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

23.Sodišče o stroških ni odločalo, ker niso bili priglašeni.

-------------------------------

11. E. Kerševan v P. Kovač, E. Kerševan (ur.) Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, 2. knjiga, Ljubljana 2020, stran 14.

22. T. Sever v P. Kovač, E. Kerševan (ur.), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 1. knjiga, Uradni list RS, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2022, str. 448.

33. E. Kerševan, V. Androjina, Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, IUS Software, GV Založba, Ljubljana 2017, stran 467-468.

44. Glej U 1311/2008, I U 1971/2012.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o zdravniški službi (1999) - ZZdrS - člen 10, 29, 30, 70

Podzakonski akti / Vsi drugi akti Pravilnik o zdravniškem registru (2000) - člen 5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.