Jedro

Obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Dejstvo, da so toženčevi solastniški deleži na nepremičninah obremenjeni s hipoteko in imajo vpisano zaznambo izvršbe, ne povzroči, da se ti deleži ne bi upoštevali pri ugotavljanju toženčevega materialnega položaja. Če je dopuščeno obročno plačilo sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka za obravnavanje vložene revizije. Če toženec sodne takse ne bo plačeval skladno s sklepom o dopustitvi obročnega plačila sodne takse, ima to za posledico prisilno izterjavo sodne takse. Ali bo prisilna izterjava sodne takse uspešna ali pa zaradi obstoja drugih toženčevih obveznosti morebiti ne bo (v celoti) uspešna, pa za odločanje o predlogu za taksno oprostitev ni pomembno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za postopek revizije (I. točka izreka). Sklenilo je, da se toženi stranki dopusti obročno plačilo sodne takse za postopek revizije v 24 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih znaša vsak po 126,25 EUR, in ki zapadejo v plačilo vsakega petnajstega v mesecu, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo dne 15. 4. 2023. 2. Zoper izpodbijani sklep je toženec vložil pravočasno pritožbo. Pritožuje se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da ugodi pritožbi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ga oprosti plačila sodnih taks.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženec lastnik osebnega vozila VOLVO, nima v lasti vrednostnih papirjev, zaposlen je pri družbi A., d. o. o., za polni delovni čas, je zakoniti zastopnik in edini družbenik družbe A., d. o. o., v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks (oktober 2022, november 2022 in december 2022) je prejel v povprečju 771,47 EUR dohodkov, je solastnik dveh nepremičnin (parcela 01 k.o. ... in parcela 02 k.o. ...) ter nima oseb, ki bi jih bil dolžan preživljati. Sodišče prve stopnje je presodilo, da toženec ima premoženje, ki mu omogoča plačilo sodne takse, zato je zavrnilo primarni predlog toženca za oprostitev plačila sodne takse. Pojasnilo je, da dejstvo, da vrednost sodne takse presega toženčeva razpoložljiva (denarna) sredstva, in dejstvo, da toženec razpolaga s premičnim in nepremičnim premoženjem, zadošča za ugotovitev, da je upravičen do obročnega plačila sodne takse, poleg tega po naravi stvari unovčenje sredstev (nepremičnih, premičnih itd.) zahteva določen čas. Sodišče prve stopnje je zato tožencu dopustilo obročno plačilo sodne takse za postopek revizije v 24 zaporednih mesečnih obrokih, od katerih znaša vsak 126,25 EUR, in ki zapadejo v plačilo vsakega petnajstega dne v mesecu, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo 15. 4. 2023. 5. Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (družinski člani). Sodišče stranki odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (drugi odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati materialni položaj stranke in njenih družinskih članov, vrednost predmeta postopka in število oseb, ki jih stranka preživlja (peti odstavek 11. člena ZST-1). Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena sodišče v celoti oprosti plačila taks stranko, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (šesti odstavek 11. člena ZST-1). Materialni položaj stranke in njenih družinskih članov se ugotavlja glede na dohodke in premoženje stranke ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 12.a člena ZST-1). Trditveno in dokazno breme glede izpolnjenosti pogojev za taksno oprostitev oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse je bilo na tožencu (7. in 212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

6. Taksna oprostitev predstavlja izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks. Uporaba instituta taksne oprostitve zato terja restriktiven pristop. To pomeni, da je oprostitev (popolna ali delna) dopustna samo v izjemnih primerih, ko stranka brez svoje krivde plačila takse ne zmore in bi zato lahko ostala brez sodnega varstva. Socialna ogroženost (in s tem upravičenost do taksnih olajšav) se presoja glede na obstoječe premoženjsko stanje strank brez upoštevanja prostovoljno prevzetih (npr. kreditnih) obveznosti, administrativnih prepovedi oziroma plačevanja obveznosti na podlagi denarnih izvršb.1

7. Pogoj občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje je ob smiselni uporabi drugega odstavka 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) izpolnjen, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Povprečni mesečni dohodki toženca v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve predloga za oprostitev plačila sodne takse znašajo 771,47 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ta znesek ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki je v času odločanja sodišča prve stopnje znašal 465,34 EUR. Kljub nizkim dohodkom pa toženec ne izpolnjuje pogojev za taksno oprostitev. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, toženec namreč ima premoženje, ki mu omogoča plačilo sodne takse.

8. Poleg dohodkov se pri presoji upravičenosti do taksne oprostitve upošteva tudi premoženjsko stanje, saj ne glede na dohodkovni kriterij stranka ni upravičena do taksne oprostitve, če ima ona ali njena družina premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih - ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP).

9. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec lastnik osebnega vozila VOLVO, je edini družbenik družbe A., d. o. o., in je solastnik dveh nepremičnin (parcela 01 k.o. ... in parcela 02 k.o. ...). Pritožnik trdi, da je vse njegovo premoženje, tudi Volvo in nepremičnine, ki jih navaja sodišče, zarubljeno oziroma pod izvršbo, vrednost tega premoženja pa ne zadošča za poplačilo terjatev in za ostanek za plačilo sodne takse. Pritožnik pojasnjuje, da je po podatkih GURS celotna nepremičnina 02 vredna 231.202,00 EUR, od tega je toženčevih približno 39 %, celotna nepremičnina 01 je vredna 35.321,00 EUR, od tega je toženčevih 4/9 oziroma vrednostno 15.500,00 EUR. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že vrednost toženčevega nepremičnega premoženja, kot jo navaja pritožnik, presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar pomeni, da toženec glede na svoje premoženjsko stanje ni upravičen do taksne oprostitve. Sicer drži, da so toženčevi solastniški deleži na zgoraj navedenih nepremičninah pod izvršbo, kar pomeni, da je pri toženčevih solastniških deležih vpisana zaznamba izvršbe, s čimer je upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, pridobil hipoteko (če je ni pridobil že prej). Vendar pa to dejstvo ne povzroči, da se solastniški deleži na nepremičninah ne bi upoštevali pri ugotavljanju toženčevega materialnega položaja.

10. Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov se ne upošteva premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagati, če stranka ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 12.a člena ZST-1). Za izvzem določenega premoženja pri ugotavljanju materialnega položaja stranke morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja. Prvi pogoj je, da stranka in njeni družinski člani s tem premoženjem dejansko ne morejo razpolagati. Drugi pogoj pa je, da je razpolaganje s tem premoženjem omejeno zaradi upravičenih razlogov, ki jih stranka ali njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.

11. Zaznamba sklepa o izvršbi ne predstavlja omejitve, ki bi v pravnem pogledu ovirala razpolaganje z nepremičnino.2 Enako velja glede hipoteke, ki je je v 138. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) opredeljena kot zastavna pravica na nepremičninah. Gre torej za eno izmed stvarnih pravic (2. člen SPZ), za katero velja načelo absolutnosti (5. člen SPZ), kar pomeni, da lahko imetnik te pravice svojo pravico uveljavlja proti vsakomur. Kljub obstoju hipoteke je mogoče zastavljeno nepremičnino odsvojiti tretji osebi, jo obremeniti z (drugo) omejeno stvarno pravico (stvarna služnost, užitek, raba, služnost stanovanja, stvarno breme, nadaljnje hipoteke), zastavljena nepremičnina ali njeni deli pa so lahko tudi predmet obligacijskih pravic (zlasti najema ali zakupa). Glede na pojasnjene učinke vknjižbe hipoteke in zaznambe izvršbe torej ti vpisi v zemljiško knjigo ne pomenijo, da toženec s svojim premoženjem (solastniški deleži na nepremičninah) ne more razpolagati.3 Po presoji pritožbenega sodišča zato že prvi pogoj za izvzem solastniških deležev na nepremičninah pri ugotavljanju materialnega položaja toženca ni izpolnjen, saj ne gre za premoženje, s katerim toženec dejansko ne more razpolagati. Pritožbeno sodišče dodatno pojasnjuje, da tudi, če bi bilo razpolaganje s toženčevimi solastniškimi deleži na nepremičninah omejeno, bi toženec za izvzem tega premoženja moral navesti in izkazati tudi upravičene razloge, ki so privedli do omejitve razpolaganja in jih ni zakrivil po lastni volji. Tega toženec ni storil. 12. Ker ima toženec v lasti nepremično premoženje, katerega vrednost presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, poleg tega je lastnik osebnega vozila VOLVO, je zaposlen pri družbi A., d. o. o., (katere zakoniti zastopnik in edini družbenik je) za polni delovni čas in je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks prejel v povprečju 771,47 EUR dohodkov ter nima oseb, ki bi jih bil dolžan preživljati, pritožbeno sodišče zaključuje, da toženec glede na ugotovljen materialni položaj ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks. Oprostitev plačila sodnih taks je namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor toženca ni mogoče uvrstiti. Odločitev sodišča prve stopnje je zato pravilna.

13. V zvezi s pritožbeno navedbo, da toženčevo premoženje ne zadošča za poplačilo obstoječih terjatev in je zato za toženca brez vrednosti v smislu, da bi lahko iz njega pridobil sredstva za plačilo sodne takse, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, dejstvo, da so toženčevi solastniški deleži na nepremičninah obremenjeni s hipoteko in imajo vpisano zaznambo izvršbe, ne povzroči, da se ti deleži ne bi upoštevali pri ugotavljanju toženčevega materialnega položaja. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za dopustitev obročnega plačila sodne takse. Če je dopuščeno obročno plačilo sodne takse, plačilo le-te ni več procesna predpostavka za obravnavanje vložene revizije (glej tretji odstavek 105.a člena ZPP, ki določa, da se vloga šteje za umaknjeno, če sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo). Če toženec sodne takse ne bo plačeval skladno s sklepom o dopustitvi obročnega plačila sodne takse, ima to za posledico prisilno izterjavo sodne takse. Ali bo prisilna izterjava sodne takse uspešna ali pa zaradi obstoja drugih toženčevih obveznosti morebiti ne bo (v celoti) uspešna, pa za odločanje o predlogu za taksno oprostitev ni pomembno.

14. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1) in ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Glej npr. sklep VSL II Ip 208/2020 z dne 7. 2. 2020 in sklep VSM I Ip 587/2022 z dne 30. 11. 2022. 2 Glej prvi odstavek 87. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki določa, da zaznamba izvršbe ni ovira za nadaljnje vpise. 3 Primerjaj sklep VSL I Cpg 935/2016 z dne 13. 4. 2018.