Jedro

Zgolj za postopek upravne komasacije ZUreP-2 v četrtem odstavku 168. člena določa, da se uvedba komasacije na predlog občinskega upravnega organa zaznamuje v zemljiški knjigi. Širjenje zaznamka na pogodbeno komasacijo bi nasprotovalo formalni naravi zemljiškoknjižnega postopka. Zakonske podlage za vpis uvedbe postopka pogodbene komasacije ni niti v določbah ZEN.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je predlagateljica predlagala vpis zaznambe uvedbe pogodbene komasacije na podlagi odločbe GURS o njenem evidentiranju1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom Dn 109661/2021 z dne 7.6.2021 vpisa ni dovolila. Ugovor predlagateljice zoper navedeni sklep je zemljiškoknjižna sodnica z izpodbijanim sklepom zavrnila. Odločitev je utemeljila z obrazložitvijo, da listina, ki je podlaga predlaganemu vpisu, ni ustrezna listina za vpis zaznambe uvedbe pogodbene komasacije, vpisa tega pravnega dejstva pa tudi ne predvideva noben predpis.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da dovoli vpis, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. Sodišču očita, da je napačno uporabilo materialno pravo. Med upravno in pogodbeno komasacijo je res pomembna razlika, ki je v tem, da so pri pogodbeni komasaciji vsi udeleženci vanjo vključeni prostovoljno, pri upravni pa se določen lastnik zaradi javnega interesa v njej lahko znajde tudi proti svoji volji. Se pa javni interes za obe vrste komasacij v nadaljevanju zasleduje na področju evidentiranja. Pritožnica se sklicuje na 54. in 55. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN). Po njenem mnenju predlogu predložna listina, tj. odločba GURS, dokazuje, da je predlagateljica pri geodetski upravi vložila zahtevo za uvedbo upravnega postopka evidentiranja pogodbene komasacije. Vložitev zahteve pa je tisti ključni trenutek, od katerega dalje je v javnemu interesu z zakonom določeno, da od njenega prejema do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči (tretji odstavek 56. člena ZEN). Enaka prepoved je navedena tudi v zadnjem odstavku obrazložitve odločbe GURS. Po mnenju predlagateljice je to tista zakonska določba, ki daje podlago za vpis predlagane zaznambe, saj s trenutkom, ko GURS prejme zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja, nastopi posebna javnopravna omejitev iz navedene zakonske določbe. Pritožnica se sklicuje tudi na mnenje dr. Marijane Vugrin v članku Komasacija in zemljiška knjiga, Zbornik 5. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, Ljubljana 2013, da je najprimernejši trenutek za zaznambo uvedbe komasacije, ko se poda zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja komasacije v zemljiški kataster. Tudi Uporabniška navodila za e-zk opravila (verzija 5) zahtevajo, da se za vpis komasacije uporabi e-ZK predlog 118 - komasacija, pri čemer je potrebno predhodno zaznamovati uvedbo komasacije na parcelah, ki se obravnavajo v postopku komasacije. Ista navodila v tem primeru usmerjajo k pripetju sklepa ali odločbe o uvedbi ali začetku postopka komasacije. Ker predlagatelj sklepa o uvedbi komasacije ne more predložiti, je kot ustrezno dokazilo treba šteti dokazilo o vloženi zahtevi za uvedbo upravnega postopka za evidentiranje komasacije. Enako je štelo tudi Okrajno sodišče v Krškem, ki je v zadevi Dn 110874/2021 vpis zaznambe dovolilo. Pritožnica se strinja, da ne Zakon o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) ne ZEN izrecno ne določata, da se zaznamba uvedbe postopka pogodbene komasacije vpisuje v zemljiško knjigo. Po drugi strani pa se po ustaljeni sodni praksi vknjižbe pogodbene komasacije v zemljiško knjigo sploh ne more drugače vpisati. Obstaja tudi pravna podlaga za takšne vpise, pri čemer je potrebno upoštevati posebno zakonodajo, ki ureja razmerje med zemljiško knjigo in zemljiškim katastrom. Gre za neločljivo povezana postopka. Pri parcelaciji in komasaciji je namreč geodetska uprava tista, ki določi novo oblikovanim parcelam nove parcelne številke. O spremembi parcelne številke sta obveščena lastnik parcele in sodišče, ki vodi zemljiško knjigo (tretji in peti odstavek 18. člena ZEN). Tudi spremenjena meja parcele v zemljiškem katastru se najprej evidentira v upravnem postopku evidentiranja parcelacije, komasacije ali izravnave meje parcele (tretji odstavek 45. člena ZEN). Analogija ni prepovedana in zato zemljiškoknjižna sodišča takšne zaznambe tudi redno dovoljujejo. Da se zaznamba uvedbe postopka evidentiranja pogodbene komasacije po ustaljeni sodni praksi redno vpisuje, izhaja tudi iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2379/2018 z dne 5.12.2018. Tudi sicer Vogrinova navaja, da je zemljiškoknjižni postopek enak tako za upravno kot pogodbeno komasacijo in zajema tri faze: predhodna opravila v zemljiški knjigi, zaznambo komasacije in komasacijo. Prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo, zakaj od te enotne sodne prakse odstopa. Po mnenju predlagateljice komasacije niti ni mogoče učinkovito izvesti, če bi se na parcelah, ki so v komasacijskem postopku, po njihovem evidentiranju v zemljiškem katastru, ko imajo začasen status, nemoteno vršili pravni promet in ostala dejanja, ki jih v tretjem odstavku 56. člena ZEN izrecno prepoveduje. Predlagana zaznamba ravno nastop takšnih okoliščin preprečuje, saj udeležencem komasacije, pa tudi pravnemu prometu nasploh, v skladu z načelom zaupanja v zemljiško knjigo nudi ustrezno pravno varstvo, da bi bila komasacija, ki je bila začeta, tudi učinkovito izvedena. In v tej luči, v skladu z ustavnim načelom enakega varstva pravic, ni prav nobenega razloga za razlikovanje med upravno in pogodbeno komasacijo. Za obe vrsti postopka veljajo enake zahteve glede evidentiranja v zemljiškem katastru in javnopravne omejitve iz tretjega odstavka 56. člena ZEN, zato ni nobene podlage za razlikovanje med udeleženci enega in drugega postopka glede vprašanja, ali zakon dovoljuje zaznambo uvedbe postopka komasacije ali ne. Tako ni dvoma, da obstaja pravna podlaga za vpis predlagane zaznambe in sicer 5. točka 111. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Za odločitev v tej zadevi je po mnenju pritožnika bistveno, ali je bila vložena zahteva za uvedbo upravnega postopka zaradi evidentiranja pogodbene komasacije. To je tista zahteva, za katero bi moralo zemljiškoknjižno sodišče, ob pravilni uporabi materialnega prava ter v povezavi z načelom formalnosti odločanja presoditi, ali je bila izpolnjena ali ne. Ker je v tej zadevi izkazano in, dokazano, da je bila, bi moralo sodišče predlagano zaznambo presoditi po vsebini in jo dovoliti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zaznamba je vrsta glavnega vpisa v zemljiško knjigo, s katerim se v zemljiško knjigo vpisujejo pravna dejstva (prvi in tretji odstavek 27. člena ZZK-1). ZZK-1 v 22. členu določa katera pravna dejstva se vpisujejo v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da za vpis zaznambe uvedbe postopka pogodbene komasacije ni zakonske podlage.

5. Komasacijo na območju stavbnih zemljišč ureja ZUreP-2, njeno evidentiranje pa ZEN, vendar ne en ne drugi predpis ne določata zaznambe uvedbe pogodbene komasacije. ZUreP-2 v 3. oddelku v sklopu 3.1. ureja pogodbeno komasacijo (158. - 160. člen), v sklopu 3.2. pa upravno komasacijo (161. - 178. člen). Pogodbena komasacija se izvede s pogodbo in temelji na svobodni in soglasni volji vseh lastnikov parcel. Občina k pogodbi zgolj izda komasacijsko soglasje, če je predvideno novo parcelno stanje v skladu s prostorskimi akti in drugimi predpisi (primerjaj 158. in 159. člen ZUreP-2). Za razliko od pogodbene komasacije pa upravna komasacija ne temelji na soglasju volj lastnikov nepremičnin. Izvede se, če ni mogoče doseči pogojev za pogodbeno komasacijo (drugi odstavek 161. člena ZUreP-2). Za razliko od pogodbene komasacije je zanjo potreben upravni postopek, ki se začne z izdajo sklepa o uvedbi komasacije (168. člen ZUreP-2) in konča z oblastno odločitvijo upravnega organa, tj. komasacijsko odločbo (173. člen ZUreP-2). In zgolj za postopek upravne komasacije ZUreP-2 v četrtem odstavku 168. člena določa, da se uvedba komasacije na predlog občinskega upravnega organa zaznamuje v zemljiški knjigi. Pritožbeno prepričanje, da je določbo o zaznambi uvedbe postopka upravne komasacije analogno mogoče uporabiti tudi za pogodbeno komasacijo, je zmotno. Že zato, ker bi širjenje vrst vpisov z analogijo nasprotovalo formalni naravi zemljiškoknjižnega postopka. Nenazadnje pa se v primeru pogodbene komasacije sklep o uvedbi komasacije ne izda.

6. Zakonske podlage za vpis uvedbe postopka pogodbene komasacije ni niti v določbah ZEN. Ta posebej ureja upravni postopek evidentiranja pogodbene komasacije in posebej upravni postopek evidentiranja upravne komasacije. Res je, da v obeh postopkih določa, da od prejema zahteve za uvedbo upravnega postopka evidentiranja, do prejema pravnomočnega sklepa o vpisu novih lastnikov v zemljiško knjigo na območju pogodbene komasacije, ni dovoljena parcelacija, komasacija, izravnava meje in pravni promet z zemljišči (tretji odstavek 56. člena in tretji odstavek 59. člena). Ta omejitev pa sama po sebi, brez ustrezne zakonske določbe, ne daje podlage za vpis zahtevane zaznambe.

7. Pritožba v povezavi z navedeno omejitvijo neutemeljeno uveljavlja, da pravno podlago za vpis predlagane zaznambe daje 5. točka prvega odstavka 111. člena ZZK-1, ki kot javnopravno omejitev, ki je predmet zaznambe, poleg navedenih v 1.-4. točki, določa tudi zaznambo drugega pravnega dejstva, zaradi katerega se uporabljajo posebna pravila o javnopravnih omejitvah. Pritožnica spregleda drugi odstavek 111. člena ZZK-1, ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče o zaznambi pravnih dejstev o javnopravnih omejitvah odloči po uradni dolžnosti le, če zakon določa, da se tako dejstvo vpiše v zemljiško knjigo, pri čemer so listine, ki so podlaga za vpis, obvestilo državnega organa, ki je v skladu z zakonom bodisi izdal odločbo o določitvi javnopravne omejitve bodisi sprejel podzakonski predpis ali drug splošni akt, z uveljavitvijo katerega je nastala ta javnopravna omejitev. Za pogodbeno komasacijo zakon vpisa zaznambe ne določa in ni bila izdana nobena izmed listin, ki so podlaga za vpis javnopravnih omejitev po uradni dolžnosti.

8. Pritožnica ne more uspeti niti z argumentom, da Uporabniška navodila za e-zk (verzija 5) tako pri vpisu upravne kot pri vpisu pogodbene komasacije predvidevajo vpis zaznambe uvedbe komasacije. To sicer drži, a neustrezno navodilo samo po sebi ne more nadomestiti izostale zakonske podlage za vpis. Tudi sicer se pritožnica le pavšalno sklicuje na sodno prakso, da vknjižbe pogodbene komasacije brez zaznambe ne more doseči, saj ne ponudi nobene konkretne sodne odločbe, iz katere bi bilo razvidno, da je bil vpis pogodbene komasacije iz tega razloga zavrnjen. Neuspešno se tudi sklicuje na sklep zemljiškoknjižne sodniške pomočnice v drugi zemljiškoknjižni zadevi2, saj ta ni bil predmet pritožbenega preizkusa. Dejstvo, da se je pritožbeno sodišče3 v izvršilni zadevi izreklo, da zaznamba pogodbene komasacije ni ovira za nadaljevanje izvršilnega postopka, ne omogoča zaključka, da naj bi bila ustaljena sodna praksa, da se zaznamba pogodbene komasacije redno vpisuje. Pritožnica ne prepriča niti s sklicevanjem na teoretična stališča avtorice4, ki se z vprašanjem zakonske podlage za vpis zaznambe uvedbe postopka pogodbene komasacije ni ukvarjala.

9. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 120. členom ZZK-1), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK -1).

1 Odločba GURS št. 02112-1218/2019-5 z dne 13.3.2020. 2 Dn 11087/2021 3 Sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Ip 2379/2018 z dne 5.12.2018. 4 Vugrin, Marijana: Komasacije in zemljiška knjiga, Zbornik 5. dnevi stvarnega in zemljiškoknjižnega prava, Ljubljana, GV Založba, 2013.