Jedro

Dolžnik je trdil, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi z dne 11.4.2008, razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kopru. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Opozarja, da je sam dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugotovil, da upnik pobota ni priznal, nato pa je še naprej navajal, da naj bi pri pobotu šlo za enostransko izjavo. Te navedbe dolžnika pa so nesprejemljive, saj več kot očitno priznava terjatev upnika, zato bi moralo sodišče njegov ugovor zavrniti in ugotoviti pravnomočnost sklepa o izvršbi. Določila OZ glede pobota so jasna in nedvoumna in je treba v tej zvezi izpolniti določene pogoje, kar pa ni bilo z ničemer podano z neko izjavo dolžnika z dne 21.12.2007, ki ni sprejemljiva.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Ugovor, ki ga vloži zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je obrazložen takrat, ko dolžnik v njem navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru (2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ). Ob tem pa morajo biti dokazno podprta dejstva pravno pomembna, to pa so tista, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična (tako: načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999). V obravnavanem primeru pa je dolžnik tudi po mnenju pritožbenega sodišča v ugovoru zatrjeval takšna dejstva, zaradi česar je njegov ugovor obrazložen in zato utemeljen; trdil je, da je že pred vložitvijo predmetnega predloga za izvršbo upnikova terjatev prenehala na podlagi materialnopravnega pobota, ki ga je dolžnik izjavil 21.12.2007, o čemer je predložil dokaze. Pri tem pa ni pomembno, da upnik dolžnikove terjatve ne priznava, saj če bi se v sledeči pravdi ugotovilo, da so bili izpolnjeni pogoji za pobot po 311. čl. Obligacijskega zakonika, bi to imelo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.