Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Posestni spori so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti nerelevantni.
I. Pritožbi tožnice se v celoti, pritožbam tožencev pa delno ugodi ter se sklep sodišča v IV. in V. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. V preostalem se pritožbe tožencev zavrnejo in se v izpodbijanih I., II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.
III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1. S sklepom z dne 14.7.2015 je sodišče prve stopnje: - ob predhodni ugoditvi ugotovitvenemu zahtevku (I. točka izreka) tožencem naložilo, da nemudoma vzpostavijo prejšnje posestno stanje tako, da na severnem delu njive na parceli št. 1 k. o. X v 24 urah odstranijo vse posajeno in tožnici dopustijo nemoteno uporabo njive, tako da slednja celotno njivo na zahodni strani parcele št. 1 k. o. X preorje in vanjo vsadi svoje povrtnine (II. točka izreka), ter jim hkrati prepovedalo (III. točka izreka) v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegati v tožničino posest na celotni njivi na zahodnem delu parcele št. 1 k. o. X. - zavrnilo (vključno z njegovim ugotovitvenim delom) tožbeni zahtevek, da so dolžni toženci v 24 urah iz zelenjavnega vrta na parceli št. 2 k. o. X odstraniti zasajeno solato in druge posevke ter tožnici dopustiti nemoteno uporabo zelenjavnega vrta na omenjeni parceli; prav tako zahtevek na prepoved tožencem v bodoče s takimi in podobnimi ravnanji posegati v posest tožnice na zelenjavnem vrtu na parceli 2 k. o. X (IV. točka izreka), - odločilo, da so dolžni toženci tožnici v 15 dneh nerazdelno plačati 487,59 EUR stroškov pravdnega postopka (V. točka izreka).
2. Zoper sklep so se pritožili tožnica in vsi trije toženci.
3. Tožnica se se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje zoper zavrnilni del sklepa (zoper odločitev pod točko IV. izreka) in stroškovno odločitev ter pritožbenemu sodišču predlaga, da jo ustrezno spremeni oziroma samo odloči (vse s stroškovno posledico), podrejeno pa da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno presojo. Poudarja, da se odgovor na tožbo v ničemer ne nanaša na parcelo št. 2 k. o. X (oziroma zelenjavni vrt na tej parceli), temveč smiselno na njivo na parc. št. 1 k. o. X. Toženci v svojem odgovoru na tožbo navedenega zelenjavnega vrta na parc. št. 2 k. o. X niso upoštevali (in v zvezi z njim podali odgovora na tožbo), zaradi česar bi moralo sodišče v tem delu izdati zamudno sodbo. V nadaljevanju obrazloženo ugovarja stališču, da naj bi se, ker že dve leti zelenjavnega vrta ni obdelovala, posesti na vrtu odpovedala.
4. Toženci so v odgovoru na pritožbo izrazili nestrinjanje z njo.
5. Toženci v svojih (identičnih) pritožbah navajajo, da nimajo namena zapustiti severnega dela kmetijskega zemljišča – njive (in zakaj ne). Poleg tega tožnica vse do danes ni uspela izprazniti lope, za kar so jo vsi prosili. Nadalje pojasnjujejo, zakaj ne nameravajo nositi stroškov. Te naj plača, kdor toži. Prav tako navajajo, da niso samo trije solastniki, ampak da je to tudi javno komunalno podjetje I., za katerega ni znano, kakšne interese ima.
6. Tožnica je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožb tožencev.
7. Pritožbe tožencev so delno, pritožba tožnice pa je v celoti utemeljena.
V zvezi s pritožbo tožencev:
8. Zakaj je bilo potrebno ugoditi tožbenemu zahtevku zaradi motenja tožničine posesti (severnega dela) njive (na parceli št. 1 k. o. X) s strani tožencev (I., II. in III. točka izreka), je sodišče prve stopnje natančno in prepričljivo pojasnilo v točkah 8 – 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbeno navajanje tožencev, da severnega dela kmetijskega zemljišča (njive) nimajo namena zapustiti, je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve (samo za sebe) nerelevantno. Razlogi, ki jih v zvezi s tem omenjajo, pa so ne le nezadostno pojasnjeni, ampak prvenstveno tudi sicer predstavljajo neupoštevno pritožbeno novoto ZPP.(1) Brezpredmetno je nadalje tudi navajanje, da naj bi bil solastnik javno komunalno podjetje I., za katerega ni znano, kakšne interese ima. Posestni spori(2) so namenjeni „zgolj“ varstvu posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo (24. člen SPZ(3)). V teh postopkih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Okoliščine v zvezi s pravico do posesti (lastninsko pravico na stvari) kot tudi dobrovernostjo samega posestnika so za vprašanje utemeljenosti tega varstva neupoštevne (nerelevantne).
9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbe tožencev v tem delu (obsegu) kot neutemeljene zavrniti in sklep sodišča prve stopnje v I., II. in III. točka izreka potrditi (druga točka 365. člena ZPP).
V zvezi s pritožbo tožnice:
10. Tožnica utemeljeno navaja, da so toženci odgovor na tožbo podali zgolj glede (v tožbi) zatrjevanega motenja posesti njive na parceli št. 1 k. o. X. Nobenih potrebnih ustreznih (to je konkretnih in hkrati pravno-relevantnih) trditev (ugovorov) pa niso podali glede tožbenih trditev podanih v zvezi z zahtevkom zaradi motenja posesti na zelenjavnem vrtu (ki naj bi se nahajal na parceli št. 2 k. o. X). Pojasnilu,(4) ki ga je glede njihovih trditev (na pritožbene očitke o zagrešeni postopkovni kršitvi v predložitvenem poročilu(5)) podalo sodišče prve stopnje, zato ni moč slediti. Da so v odgovoru na tožbo podane trditve o dejstvih upoštevne,(6) morajo biti nedvoumne (konkretne), obrazložene(7) in hkrati (pravno) relevantne. Teh pogojev pa v odgovorih na tožbo podane trditve očitno ne izpolnjujejo.(8) Okoliščina, da so prava neuka stranka in da v postopku niso imeli pooblaščenca,(9) pa za presojo dejanskega pomena (vsebine/obsega) njihovih v odgovoru tožbo podanih navedb, ni relevantna.
11. Ker torej tožničina pritožbena trditev, da toženci v tem oziru odgovora na tožbo niso podali, drži,(10) je bilo potrebno(11) njeni pritožbi zoper IV. točko izreka sklepa, posledično pa tako njeni kot tudi pritožbam tožencev zoper stroškovno odločitev (V. točka izreka sklepa), ugoditi in sklep v tem obsegu razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.
12. Neobstoj odgovora na tožbo je upoštevaje 318. člen ZPP samo eden od (kumulativnih) pogojev, ki morajo biti za izdajo zamudne sodbe (sklepa) izpolnjeni vsi. Okoliščina, da mora presojo njihovega obstoja v prvi vrsti narediti sodišče prve stopnje,(12) je narekovala v predhodni točki opredeljeno odločitev. Sodišče prve stopnje bo moralo tako v prvi vrsti presoditi, ali so vsi ti kumulativno določeni pogoji izpolnjeni ali ne. Njegovo nadaljnje postopanje pa bo odvisno prav od zaključka, do katerega bo ob tej presoji prišlo.
Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (2): Kamor sodi tudi predmetni.
Op. št. (3): Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami.
Op. št. (4): Prav tako sami zaključni oceni, da se njihove v odgovoru na tožbo podane trditve nanašajo tudi na motenje zelenjavnega vrta.
Op. št. (5): Drugi odstavek 345. člena ZPP.
Op. št. (6): V smislu, da preprečujejo izdajo zamudne sodbe (sklepa).
Op. št. (7): Kar v predmetnem primeru pomeni, da bi morale v odgovorih na tožbo podane trditve tožencev jasno (nedvoumno) izkazovati nasprotovanje (tudi) tožbenim (dejanskim) trditvam podanim v zvezi z motenjem posesti zelenjavnega vrta.
Op. št. (8): Pri tem sodišče prve stopnje glede (izpostavljenega) v odgovorih na tožbo podanega pomisleka o nejasnosti zadeve zaradi solastništva ne upošteva, da so okoliščine v zvezi z obstojem pravice do posesti v sporu, kot je predmetni, neupoštevne. Glede (samih za sebe očitno nezadostnih) trditev tožencev, češ da ne bodo pospravili pridelkov in plačali kazni, pa tudi, da so bile podane šele na naroku za glavno obravnavo dne 14.7.2015 (in ne v odgovorih na tožbo).
Op. št. (9): Kot to v predložitvenem poročilu prav tako izpostavlja sodišče prve stopnje.
Op. št. (10): Do ostalih njenih v pritožbi podanih navedb (ugovorov) se zato pritožbeno sodišče ni opredeljevalo.
Op. št. (11): Upoštevajoč prvi odstavek 339. člena ZPP.
Op. št. (12): Če bi jo naredilo pritožbeno sodišče, bi poseglo v (strankino) pravico pravnega sredstva.