Jedro

Jedro

Sodišču ni treba v vsakem primeru, če ustavi izvršbo, po uradni dolžnosti razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja. Sodišče mora odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj sprejeti glede na okoliščine konkretnega primera in pri tem presoditi, ali so bila sploh opravljena kakšna izvršilna dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo in učinek še mogoče in potrebno razveljaviti, in ali je podan pravni interes strank za njihovo razveljavitev. Razveljavitev izvršilnih dejanj namreč ni namenjena sama sebi, ampak zagotovitvi, da se odpravijo učinki izvršbe, ki omejujejo pravice dolžnika (ali tretjega), in za katere po ustavitvi izvršbe ni več podlage.

Sodišču ni treba v vsakem primeru, če ustavi izvršbo, po uradni dolžnosti razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja. Sodišče mora odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj sprejeti glede na okoliščine konkretnega primera in pri tem presoditi, ali so bila sploh opravljena kakšna izvršilna dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo in učinek še mogoče in potrebno razveljaviti, in ali je podan pravni interes strank za njihovo razveljavitev. Razveljavitev izvršilnih dejanj namreč ni namenjena sama sebi, ampak zagotovitvi, da se odpravijo učinki izvršbe, ki omejujejo pravice dolžnika (ali tretjega), in za katere po ustavitvi izvršbe ni več podlage.

Izvršilno dejanje, ki nedvomno vpliva na omejitev dolžnikovih pravic, je zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi. Če se izvršba ustavi in ne gre za primer, ko ZIZ izrecno določa, da upnik kljub ustavitvi izvršbe obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in da sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, mora sodišče hkrati z ustavitvijo izvršbe zato s sklepom razveljaviti tudi zaznambo izvršbe, zemljiškoknjižno sodišče pa na podlagi takšnega sklepa izbriše zaznambo izvršbe in v zvezi z zaznambo izvršbe vknjiženo hipoteko.

Izvršilno dejanje, ki nedvomno vpliva na omejitev dolžnikovih pravic, je zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi. Če se izvršba ustavi in ne gre za primer, ko ZIZ izrecno določa, da upnik kljub ustavitvi izvršbe obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in da sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, mora sodišče hkrati z ustavitvijo izvršbe zato s sklepom razveljaviti tudi zaznambo izvršbe, zemljiškoknjižno sodišče pa na podlagi takšnega sklepa izbriše zaznambo izvršbe in v zvezi z zaznambo izvršbe vknjiženo hipoteko.

Vendar pa sta bili v obravnavani zadevi zaznamba predmetne izvršbe, pa tudi vknjižba na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke, v zemljiški knjigi izbrisani že pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, in sicer v posledici vknjižbe lastninske pravice, ki učinkuje pred dnem učinka zaznambe izvršbe. Prav to je bil tudi razlog za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje neobstoječe zaznambe izvršbe po njenem izbrisu zato ni moglo več razveljaviti.

Vendar pa sta bili v obravnavani zadevi zaznamba predmetne izvršbe, pa tudi vknjižba na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke, v zemljiški knjigi izbrisani že pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, in sicer v posledici vknjižbe lastninske pravice, ki učinkuje pred dnem učinka zaznambe izvršbe. Prav to je bil tudi razlog za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje neobstoječe zaznambe izvršbe po njenem izbrisu zato ni moglo več razveljaviti.

Izrek

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 11. 2024 zavrnilo dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024, s katerim je dolžnik predlagal, da sodišče sklep z dne 24. 10. 2024 o ustavitvi izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...dopolni tako, da razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja. Pojasnilo je, da so bile v posledici vpisa lastninske pravice A. A. pri nepremičnini z ID znakom del stavbe ... izbrisane vse hipoteke in zaznambe sklepov o izvršbi, ki so bile vpisane pri tej nepremičnini. Ker v zemljiški knjigi tako ni več vpisana zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1648/2018, je izvršilno sodišče tudi več ne more razveljaviti.

1.Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26. 11. 2024 zavrnilo dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024, s katerim je dolžnik predlagal, da sodišče sklep z dne 24. 10. 2024 o ustavitvi izvršbe na nepremičnino z ID znakom del stavbe ...dopolni tako, da razveljavi tudi opravljena izvršilna dejanja. Pojasnilo je, da so bile v posledici vpisa lastninske pravice A. A. pri nepremičnini z ID znakom del stavbe ... izbrisane vse hipoteke in zaznambe sklepov o izvršbi, ki so bile vpisane pri tej nepremičnini. Ker v zemljiški knjigi tako ni več vpisana zaznamba sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1648/2018, je izvršilno sodišče tudi več ne more razveljaviti.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil dolžnik in uveljavljal pritožbene razloge absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Povzel je potek postopka. Izpostavil je, da dolžnik ne ve, o čem je sodišče sploh odločalo. Dolžnik namreč nikoli ni vložil predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024, kot to v uvodu in v obrazložitvi sklepa navaja sodišče prve stopnje, ampak je predlog vložil 20. 11. 2024. Menil je, da je izpodbijani sklep zato v nasprotju z listinami v spisu in se ne da preizkusiti, saj se ne ve, o katerem predlogu je sodišče odločalo. Dolžnik je v zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da v zemljiški knjigi ni več vpisane zaznambe izvršbe, ki bi jo bilo mogoče razveljaviti, izpostavil, da je sodišče v izvršilnem postopku I 2267/2019 opravljalo tudi druga izvršilna dejanja, tj. razpisalo javno dražbo, postavilo izvedenca, odredilo izplačilo stroškov izvedencu, izdalo plačilne naloge dolžniku, ugotovilo vrednost nepremičnine. Vse to pa so izvršilna dejanja, ki jih je treba razveljaviti. Navedel je, da je dolžnik sodišče tudi ves čas obveščal, da ni lastnik nepremičnine, ki jo sodišče prodaja, in da je v teku postopek vpisa lastninske pravice na nepremičnini. Nadalje je navedel, da je, tudi če je sodišče v izpodbijanem sklepu morebiti odločalo o dolžnikovem predlogu z dne 20. 11. 2024, izpodbijani sklep nepravilen, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 76. členu sodišču ne dopušča interpretacije o tem, ali se v izrek zapiše, da se razveljavijo izvršilna dejanja ali ne. V takšnem sklepu sodišču tudi ni treba zapisati, katera dejanja se razveljavijo, ampak zadošča, da zapiše zgolj dikcijo, da se razveljavijo izvršilna dejanja, s čimer se zajamejo vsa izvršilna dejanja, ki jih je sodišče opravilo. Dolžnik je sodišču druge stopnje predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodi in izda dopolnilni sklep, s katerim naj izrek sklepa z dne 24. 10. 2024 dopolni tako, da se doda 2. točka z odločitvijo, da se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je povrnitev stroškov pritožbenega postopka, tj. takse za pritožbo.

2.Zoper sklep je pritožbo vložil dolžnik in uveljavljal pritožbene razloge absolutne bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Povzel je potek postopka. Izpostavil je, da dolžnik ne ve, o čem je sodišče sploh odločalo. Dolžnik namreč nikoli ni vložil predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024, kot to v uvodu in v obrazložitvi sklepa navaja sodišče prve stopnje, ampak je predlog vložil 20. 11. 2024. Menil je, da je izpodbijani sklep zato v nasprotju z listinami v spisu in se ne da preizkusiti, saj se ne ve, o katerem predlogu je sodišče odločalo. Dolžnik je v zvezi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da v zemljiški knjigi ni več vpisane zaznambe izvršbe, ki bi jo bilo mogoče razveljaviti, izpostavil, da je sodišče v izvršilnem postopku I 2267/2019 opravljalo tudi druga izvršilna dejanja, tj. razpisalo javno dražbo, postavilo izvedenca, odredilo izplačilo stroškov izvedencu, izdalo plačilne naloge dolžniku, ugotovilo vrednost nepremičnine. Vse to pa so izvršilna dejanja, ki jih je treba razveljaviti. Navedel je, da je dolžnik sodišče tudi ves čas obveščal, da ni lastnik nepremičnine, ki jo sodišče prodaja, in da je v teku postopek vpisa lastninske pravice na nepremičnini. Nadalje je navedel, da je, tudi če je sodišče v izpodbijanem sklepu morebiti odločalo o dolžnikovem predlogu z dne 20. 11. 2024, izpodbijani sklep nepravilen, saj Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 76. členu sodišču ne dopušča interpretacije o tem, ali se v izrek zapiše, da se razveljavijo izvršilna dejanja ali ne. V takšnem sklepu sodišču tudi ni treba zapisati, katera dejanja se razveljavijo, ampak zadošča, da zapiše zgolj dikcijo, da se razveljavijo izvršilna dejanja, s čimer se zajamejo vsa izvršilna dejanja, ki jih je sodišče opravilo. Dolžnik je sodišču druge stopnje predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodi in izda dopolnilni sklep, s katerim naj izrek sklepa z dne 24. 10. 2024 dopolni tako, da se doda 2. točka z odločitvijo, da se razveljavijo vsa opravljena izvršilna dejanja, oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteval je povrnitev stroškov pritožbenega postopka, tj. takse za pritožbo.

3.Sodišče prve stopnje je 27. 2. 2025 izdalo sklep, s katerim je sklep z dne 26. 11. 2024 v uvodu, izreku in obrazložitvi popravilo tako, da je datum 19. 11. 2024 nadomestilo z datumom 20. 11. 2024. Zoper sklep o popravi pritožba ni bila vložena in je pravnomočen postal 27. 3. 2025.

3.Sodišče prve stopnje je 27. 2. 2025 izdalo sklep, s katerim je sklep z dne 26. 11. 2024 v uvodu, izreku in obrazložitvi popravilo tako, da je datum 19. 11. 2024 nadomestilo z datumom 20. 11. 2024. Zoper sklep o popravi pritožba ni bila vložena in je pravnomočen postal 27. 3. 2025.

4.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Drži pritožbena navedba, da je dolžnik predlog za izdajo dopolnilnega sklepa vložil 20. 11. 2024 in da je sodišče v izpodbijanem sklepu v uvodu, izreku in obrazložitvi zapisalo, da je odločalo o predlogu dolžnika za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem v prvi vrsti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno očitno pomoto pri navedbi datuma dolžnikovega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa popravilo s sklepom o popravi z dne 27. 2. 2025. Tudi sicer pa po presoji sodišča druge stopnje v nasprotju s prepričanjem dolžnika navedena napaka ne onemogoča preizkusa, o kateri vlogi je sodišče s sklepom z dne 26. 11. 2024 odločilo. Glede na to da je dolžnik v postopku vložil le en predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, s katerim je predlagal dopolnitev sklepa z dne 24. 10. 2024, in glede na to da tudi iz povzetka vsebine predloga, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 26. 11. 2024, ki ga je podalo v točki 3 obrazložitve tega sklepa, izhaja, da gre za vsebino dolžnikovega predloga z dne 20. 11. 2024, namreč ni nobenega dvoma, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo o dolžnikovem predlogu z dne 20. 11. 2024.

5.Drži pritožbena navedba, da je dolžnik predlog za izdajo dopolnilnega sklepa vložil 20. 11. 2024 in da je sodišče v izpodbijanem sklepu v uvodu, izreku in obrazložitvi zapisalo, da je odločalo o predlogu dolžnika za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 19. 11. 2024. Sodišče druge stopnje v zvezi s tem v prvi vrsti ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedeno očitno pomoto pri navedbi datuma dolžnikovega predloga za izdajo dopolnilnega sklepa popravilo s sklepom o popravi z dne 27. 2. 2025. Tudi sicer pa po presoji sodišča druge stopnje v nasprotju s prepričanjem dolžnika navedena napaka ne onemogoča preizkusa, o kateri vlogi je sodišče s sklepom z dne 26. 11. 2024 odločilo. Glede na to da je dolžnik v postopku vložil le en predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, s katerim je predlagal dopolnitev sklepa z dne 24. 10. 2024, in sicer 20. 11. 2024, in glede na to da tudi iz povzetka vsebine predloga, o katerem je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 26. 11. 2024, ki ga je podalo v točki 3 obrazložitve tega sklepa, izhaja, da gre za vsebino dolžnikovega predloga z dne 20. 11. 2024, namreč ni nobenega dvoma, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo o dolžnikovem predlogu z dne 20. 11. 2024.

6.Sodišče predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodi in že izdani sklep dopolni z odločitvijo, ki je v tem sklepu predhodno ni sprejelo, če ugotovi, da je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljen in da bi sodišče dejansko moralo sprejeti tudi odločitev, za katero se zavzema vlagatelj predloga, tj. bodisi odločitev o zahtevku oziroma delu zahtevka stranke, o katerem ni bilo odločeno, bodisi odločitev, ki bi jo sodišče moralo sprejeti po uradni dolžnosti (325. in 326. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Tudi po presoji sodišča druge stopnje pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno presodilo, da dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen.

6.Sodišče predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodi in že izdani sklep dopolni z odločitvijo, ki je v tem sklepu predhodno ni sprejelo, če ugotovi, da je predlog za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljen in da bi sodišče dejansko moralo sprejeti tudi odločitev, za katero se zavzema vlagatelj predloga, tj. bodisi odločitev o zahtevku oziroma delu zahtevka stranke, o katerem ni bilo odločeno, bodisi odločitev, ki bi jo sodišče moralo sprejeti po uradni dolžnosti (325. in 326. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Tudi po presoji sodišča druge stopnje pa je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno presodilo, da dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa ni utemeljen.

7.Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da mora sodišče, če ustavi izvršbo, na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ v vsakem primeru po uradni dolžnosti razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja. Sodišče mora odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj sprejeti glede na okoliščine konkretnega primera in pri tem presoditi, ali so bila sploh opravljena kakšna izvršilna dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo in učinek še mogoče in potrebno razveljaviti, in ali je podan pravni interes strank za njihovo razveljavitev. Razveljavitev izvršilnih dejanj namreč ni namenjena sama sebi, ampak zagotovitvi, da se odpravijo učinki izvršbe, ki omejujejo pravice dolžnika (ali tretjega), in za katere po ustavitvi izvršbe ni več podlage.

7.Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da mora sodišče, če ustavi izvršbo, na podlagi drugega odstavka 76. člena ZIZ v vsakem primeru po uradni dolžnosti razveljaviti tudi opravljena izvršilna dejanja. Sodišče mora odločitev o razveljavitvi opravljenih izvršilnih dejanj sprejeti glede na okoliščine konkretnega primera in pri tem presoditi, ali so bila sploh opravljena kakšna izvršilna dejanja, ki jih je glede na njihovo naravo in učinek še mogoče in potrebno razveljaviti, in ali je podan pravni interes strank za njihovo razveljavitev. Razveljavitev izvršilnih dejanj namreč ni namenjena sama sebi, ampak zagotovitvi, da se odpravijo učinki izvršbe, ki omejujejo pravice dolžnika (ali tretjega), in za katere po ustavitvi izvršbe ni več podlage.

8.Izvršilna dejanja v izvršbi na nepremičnine so: zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitev vrednosti nepremičnine, prodaja nepremičnine in poplačilo upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen ZIZ).

8.Izvršilna dejanja v izvršbi na nepremičnine so: zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, ugotovitev vrednosti nepremičnine, prodaja nepremičnine in poplačilo upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo (167. člen ZIZ).

9.Izvršilno dejanje, ki nedvomno vpliva na omejitev dolžnikovih pravic, je zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi. Če se izvršba ustavi in ne gre za primer, ko ZIZ izrecno določa, da upnik kljub ustavitvi izvršbe obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in da sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi,1 mora sodišče hkrati z ustavitvijo izvršbe zato s sklepom razveljaviti tudi zaznambo izvršbe, zemljiškoknjižno sodišče pa na podlagi takšnega sklepa izbriše zaznambo izvršbe in v zvezi z zaznambo izvršbe vknjiženo hipoteko (90. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Vendar pa sta bili, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in česar pritožba niti ne graja, v obravnavani zadevi zaznamba predmetne izvršbe, pa tudi vknjižba na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke, v zemljiški knjigi izbrisani že pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, in sicer v posledici vknjižbe lastninske pravice na Borisa Vukosavljevića, ki učinkuje pred dnem učinka zaznambe izvršbe. Prav to je bil tudi razlog za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje neobstoječe zaznambe izvršbe po njenem izbrisu zato ni moglo več razveljaviti.

9.Izvršilno dejanje, ki nedvomno vpliva na omejitev dolžnikovih pravic, je zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi. Če se izvršba ustavi in ne gre za primer, ko ZIZ izrecno določa, da upnik kljub ustavitvi izvršbe obdrži zastavno pravico na nepremičnini za zavarovanje svoje terjatve in da sodišče ne razveljavi zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi,1 mora sodišče hkrati z ustavitvijo izvršbe zato s sklepom razveljaviti tudi zaznambo izvršbe, zemljiškoknjižno sodišče pa na podlagi takšnega sklepa izbriše zaznambo izvršbe in v zvezi z zaznambo izvršbe vknjiženo hipoteko (90. člen Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Vendar pa sta bili, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in česar pritožba niti ne graja, v obravnavani zadevi zaznamba predmetne izvršbe, pa tudi vknjižba na podlagi zaznambe izvršbe pridobljene hipoteke, v zemljiški knjigi izbrisani že pred izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, in sicer v posledici vknjižbe lastninske pravice na Borisa Vukosavljevića, ki učinkuje pred dnem učinka zaznambe izvršbe. Prav to je bil tudi razlog za ustavitev izvršbe. Sodišče prve stopnje neobstoječe zaznambe izvršbe po njenem izbrisu zato ni moglo več razveljaviti.

10.Pritožba ima prav, da je bila v dosedanjem postopku ocenjena tudi tržna vrednost nepremičnine z ID znakom ..., in sicer s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 1041/2018 z dne 29. 4. 2019 (pravnomočnim 2. 9. 2019), ki je bil v (vodilni) zadevi I 1041/2018 izdan še pred pristopom predmetne zadeve (zadeva I 2267/2019 je k zadevi I 1041/2018 pristopila s sklepom I 2267/2019 z dne 6. 12. 2019). Vendar pa je neupravičeno stališče pritožbe, da bi sodišče v posledici ustavitve izvršbe na nepremičnino moralo razveljaviti tudi sklep o tržni vrednosti in sklep o imenovanju cenilca, na podlagi cenitve katerega je bil izdan sklep o tržni vrednosti. Pravnomočna ugotovitev tržne vrednosti ima učinek le v tekoči izvršilni zadevi in predstavlja podlago za določitev cene, po kateri se nepremičnina prodaja na dražbi. Če je izvršba na nepremičnino ustavljena, sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine v tej zadevi izgubi pomen, niti upnik niti dolžnik pa nimata pravnega interesa za njegovo razveljavitev. Podobno velja tudi za sklep, s katerim sodišče določi cenilca. Vloga cenilca v izvršilnem postopku se izčrpa z opravo naloge, ki je bila cenilcu naložena, tj. z izdelavo cenitvenega poročila. V obravnavani zadevi (oziroma v vodilni zadevi I 1041/2018) pa je bilo cenitveno poročilo izdelano pred ustavitvijo izvršbe.

10.Pritožba ima prav, da je bila v dosedanjem postopku ocenjena tudi tržna vrednost nepremičnine z ID znakom ..., in sicer s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru I 1041/2018 z dne 29. 4. 2019 (pravnomočnim 2. 9. 2019), ki je bil v (vodilni) zadevi I 1041/2018 izdan še pred pristopom predmetne zadeve (zadeva I 2267/2019 je k zadevi I 1041/2018 pristopila s sklepom I 2267/2019 z dne 6. 12. 2019). Vendar pa je neupravičeno stališče pritožbe, da bi sodišče v posledici ustavitve izvršbe na nepremičnino moralo razveljaviti tudi sklep o tržni vrednosti in sklep o imenovanju cenilca, na podlagi cenitve katerega je bil izdan sklep o tržni vrednosti. Pravnomočna ugotovitev tržne vrednosti ima učinek le v tekoči izvršilni zadevi in predstavlja podlago za določitev cene, po kateri se nepremičnina prodaja na dražbi. Če je izvršba na nepremičnino ustavljena, sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine v tej zadevi izgubi pomen, niti upnik niti dolžnik pa nimata pravnega interesa za njegovo razveljavitev. Podobno velja tudi za sklep, s katerim sodišče določi cenilca. Vloga cenilca v izvršilnem postopku se izčrpa z opravo naloge, ki je bila cenilcu naložena, tj. z izdelavo cenitvenega poročila. V obravnavani zadevi (oziroma v vodilni zadevi I 1041/2018) pa je bilo cenitveno poročilo izdelano pred ustavitvijo izvršbe.

11.Prav tako drži pritožbena navedba, da je bila že večkrat razpisana prva javna dražba nepremičnine, ki pa je bila vsakič preklicana, zaradi česar prodaja ni bila opravljena. V zvezi s prodajo nepremičnine tako ni bilo opravljeno nobeno izvršilno dejanje, ki bi ga ob ustavitvi izvršbe na nepremičnino še bilo mogoče razveljaviti.

11.Prav tako drži pritožbena navedba, da je bila že večkrat razpisana prva javna dražba nepremičnine, ki pa je bila vsakič preklicana, zaradi česar prodaja ni bila opravljena. V zvezi s prodajo nepremičnine tako ni bilo opravljeno nobeno izvršilno dejanje, ki bi ga ob ustavitvi izvršbe na nepremičnino še bilo mogoče razveljaviti.

12.Drugi odstavek 76. člena ZIZ tudi ne daje podlage, da bi sodišče razveljavilo vsa procesna dejanja, ki so bila opravljena v ustavljenem postopku izvršbe, ampak sodišče pooblašča zgolj za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Sodišče tako kljub ustavitvi izvršbe na nepremičnine ne more poseči niti v pravnomočen sklep o izvršbi, niti v nadaljnje v postopku izdane sklepe o stroških, ki jih je naložilo v plačilo dolžniku, in tudi ne v sklepe, s katerimi je odmerilo stroške cenilcev, prav tako pa tudi ne v v postopku izdane plačilne naloge. Ob tem pa sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe, da je dolžnik sodišče že ves čas obveščal, da ni lastnik nepremičnine z ID znakom ..., še dodaja, da se je v obravnavani zadevi izvršba na to nepremičnino zoper dolžnika vodila na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1648/2018 z dne 31. 5. 2018, da je bil ugovor tretjega A. A. v zvezi z izvršbo na nepremičnino z ID znakom ... s sklepom z dne 2. 9. 2021 pravnomočno zavrnjen, da A. A. tudi ni uspel s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe na navedeno nepremičnino,2 vsi pogoji za vodenje predmetne izvršbe na nepremičnino z ID znakom ... pa so obstajali vse do izbrisa zaznambe predmetne izvršbe iz zemljiške knjige, do je do 27. 8. 2024.

12.Drugi odstavek 76. člena ZIZ tudi ne daje podlage, da bi sodišče razveljavilo vsa procesna dejanja, ki so bila opravljena v ustavljenem postopku izvršbe, ampak sodišče pooblašča zgolj za razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Sodišče tako kljub ustavitvi izvršbe na nepremičnine ne more poseči niti v pravnomočen sklep o izvršbi, niti v nadaljnje v postopku izdane sklepe o stroških, ki jih je naložilo v plačilo dolžniku, in tudi ne v sklepe, s katerimi je odmerilo stroške cenilcev, prav tako pa tudi ne v v postopku izdane plačilne naloge. Ob tem pa sodišče druge stopnje glede na pritožbene navedbe, da je dolžnik sodišče že ves čas obveščal, da ni lastnik nepremičnine z ID znakom ..., še dodaja, da se je v obravnavani zadevi izvršba na to nepremičnino zoper dolžnika vodila na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani I 1648/2018 z dne 31. 5. 2018, da je bil ugovor tretjega A. A. v zvezi z izvršbo na nepremičnino z ID znakom ... s sklepom z dne 2. 9. 2021 pravnomočno zavrnjen, da A. A. tudi ni uspel s tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe na navedeno nepremičnino,2 vsi pogoji za vodenje predmetne izvršbe na nepremičnino z ID znakom ... pa so obstajali vse do izbrisa zaznambe predmetne izvršbe iz zemljiške knjige, do je do 27. 8. 2024.

13.Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da edinega izvršilnega dejanja, ki bi ga bilo v posledici ustavitve izvršbe na nepremičnino z ID znakom ... načeloma mogoče in potrebno razveljaviti, tj. zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi, zaradi že predhodno izvedenega izbrisa zaznambe izvršbe (in na njeni podlagi vknjižene hipoteke) iz zemljiške knjige ni več mogoče razveljaviti. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko ob odločitvi o ustavitvi izvršbe na zadevno nepremičnino v sklepu z dne 24. 10. 2024 ni sprejelo tudi odločitve o razveljavitvi izvršilnih dejanj. Posledično pa je dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa kot neutemeljen pravilno zavrnilo (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 26. 11. 2024 kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13.Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da edinega izvršilnega dejanja, ki bi ga bilo v posledici ustavitve izvršbe na nepremičnino z ID znakom ... načeloma mogoče in potrebno razveljaviti, tj. zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi, zaradi že predhodno izvedenega izbrisa zaznambe izvršbe (in na njeni podlagi vknjižene hipoteke) iz zemljiške knjige ni več mogoče razveljaviti. Sodišče prve stopnje je tako ravnalo pravilno, ko ob odločitvi o ustavitvi izvršbe na zadevno nepremičnino v sklepu z dne 24. 10. 2024 ni sprejelo tudi odločitve o razveljavitvi izvršilnih dejanj. Posledično pa je dolžnikov predlog za izdajo dopolnilnega sklepa kot neutemeljen pravilno zavrnilo (drugi odstavek 325. člena ZPP v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato dolžnikovo pritožbo zoper sklep z dne 26. 11. 2024 kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14.Dolžnik s pritožbo ni uspel. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da bi mu upnik stroške pritožbe neutemeljeno povzročil, zaradi česar jih mora kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14.Dolžnik s pritožbo ni uspel. Že iz tega razloga ni mogoče šteti, da bi mu upnik stroške pritožbe neutemeljeno povzročil, zaradi česar jih mora kriti sam (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------

-------------------------------

1Takšno določbo npr. vsebujeta 43. in 194. člen ZIZ.

1Takšno določbo npr. vsebujeta 43. in 194. člen ZIZ.

2S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 233/2021 z dne 24. 3. 2022 je bil tožbeni zahtevek v zvezi z nedopustnostjo izvršbe pravnomočno zavrnjen.

2S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II P 233/2021 z dne 24. 3. 2022 je bil tožbeni zahtevek v zvezi z nedopustnostjo izvršbe pravnomočno zavrnjen.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 76, 167 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 90

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 76, 167 Zakon o zemljiški knjigi (2003) - ZZK-1 - člen 90

Pridruženi dokumenti:*

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.