Jedro

Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil dogovor med dediči, ki ima vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti) in se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, ne pa s pritožbo zoper sklep o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Zapuščinsko sodišče je s sklepom z dne 6.9.2012: - ugotovilo, katero nepremično in premično premoženje sodi v zapuščino po pokojnem An. A. (točka I izreka), - za dediče po pokojnem razglasilo njegovo vdovo D. A. ter otroka A. A. in A. K. (točka II izreka), - ugotovilo, da so dediči sklenili dedni dogovor, v skladu s katerim A. A. in D. A. po enakih deležih dedujeta nepremično premoženje, vozilo do celote D. A., orožje pa A. A., pri čemer sta se omenjena dediča zavezala, da bosta dedinji A. K. nerazdelno (v rednih zaporednih mesečnih obrokih po 250,00 EUR) izplačala znesek 30.000,00 EUR, v zavarovanje te terjatve pa sta dovolila, da se v njeno korist na podedovanih nepremičninah vpiše hipoteka (III. in IV. točka izreka).

2.Zoper omenjeni sklep se je pravočasno pritožil dedič A. A., ki se ne strinja z višino hipoteke, ki je bila določena za vse podedovane parcele. Čeprav znaša njun dolg z materjo do njegove sestre 30.000,00 EUR, naj bi ga sodišče zavarovalo z vsemi podedovanimi nepremičninami, katerih skupna vrednost pa je od dolgovanega zneska bistveno višja. Predlaga, da se dolg zavaruje le s hipoteko na nepremičnini parc. št. 670/1 k.o. X (katere vrednost naj bi znašala 43.990,00 EUR), ostale nepremičnine pa naj se izvzamejo. Zato predlaga, da se IV. točka izreka določi na novo.

3.Dedinja D. A. na pritožbo ni odgovorila, dedinja A. K. pa je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Za pritožnika sporna višina oziroma pravilneje obseg hipoteke (ustanovljene v zavarovanje denarne terjatve dedinje A. K.) je bil v izpodbijani sklep o dedovanju vnesen na podlagi dednega dogovora oziroma sporazuma med dediči (1) (torej sporazuma med pritožnikom, D. A. in A. K.) na naroku dne 6.9.2012. Podlaga za ustanovitev hipoteke (zavarovanja) v danem obsegu je bil torej dogovor med dediči (in ne lastna odločitev sodišča prve stopnje, kot to zmotno navaja pritožnik). Ker pa ima tak dogovor med dediči vse učinke sodne poravnave (torej učinek pravnomočnosti), se lahko izpodbija samo s tožbo za razveljavitev sodne poravnave (392. člen Zakona o pravdnem postopku (2)- ZPP) (3)in ne s pritožbo zoper sklep o dedovanju.

6.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

(1) Sodišče tak sporazum v sklepu le navede, njegova veljavnost pa ni odvisna od pravnomočnosti sklepa o dedovanju (prim. pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo 2/83).

(2) Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(3) Ta tožba je urejena kot (posebno) izredno pravno sredstvo (in ne kot tožba v običajnem civilnopravnem sporu). Vsebinski razlogi, zaradi katerih se lahko vloži, oziroma za vložitev predvideni časovni okvirji so urejeni v 392. in 393. členu ZPP.