Jedro

Pravni naslednik v materialnopravnem razmerju ne postane pravdna stranka. Vstop v pravdo (sprememba oziroma zamenjave stranke, torej pravo procesnopravno nasledstvo) je mogoče le, če v to privolita obe pravdni stranki (na strani tožene stranke, ki jo je potrebno obravnavati kot enotno stranko, prvi in drugi toženec).

Izrek

1.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2.Tožeča stranka sama trpi stroške pritožbe.

3.Drugotožena stranka sama trpi stroške pritožbenega odgovora.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje ni dopustilo subjektivne spremembe tožbe na strani prvotožene stranke.

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka, predlagala pa spremembo izpodbijanega sklepa z dopustitvijo subjektivne spremembe tožbe. Pri tem je priglasila stroške pritožbe.

Drugotožena stranka je na pritožbo odgovorila (po pooblaščenem odvetniku), čeprav odgovor na pritožbo proti sklepu v zakonu (o pravdnem postopku) ni predviden. Prerekala je pritožbene navedbe in predlagala potrditev izpodbijanega sklepa. Pri tem je priglasila stroške pritožbenega odgovora.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče druge stopnje je obravnavalo pritožbo tožeče stranke (z dne 21.7.1999), saj gre pri sklepu sodišča prve stopnje o nedopustitvi spremembe oz. zamenjave prvotožene stranke za sklep o incidenčni zadevi, za katerega ni določeno, da zoper njega ni pritožbe (prim. 1. odstavek 378. člena in 195. člen ZPP/77), niti, da zoper njega ni posebne pritožbe (argumentum a contrario 8. odstavku 190. člena ZPP/77). Vprašanje dopustnosti pritožbe zoper sklep o incidenčni zadevi je namreč treba presojati po pravilih, ki urejajo dotično incidenčno zadevo. Glede na posebno ureditev dopustnosti pritožbe zoper sklep o spremembi tožbe tako ne pride v poštev določba 5. odstavka 311. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje je na pripravljalnem naroku dne 8.1.1998 (list. št. 44) in na naroku za glavno obravnavo dne 26.11.1998 (list. št. 91) ugotovilo, da je bila prvotožena stranka po izvedenem postopku likvidacije dne 23.12.1997 izbrisana iz sodnega registra. Zato je na naroku za glavno obravnavo dne 26.11.1998 izdalo sklep (list. št. 92), da se postopek nadaljuje zoper D. T. d.d. kot pravno naslednico prvotne prvotožene stranke (torej v smislu 1. odstavka 215. člena ZPP/77). Vendar pa je nato sodišče prve stopnje na naroku za glavno obravnavo dne 18.2.1999 (list. št. 115) ugotovilo, da je bil sklep o izbrisu družbe zaradi zaključka likvidacije (z dne 23.12.1997, opr. št. Srg 6986/97) na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani (z dne 19.11.1998, opr. št. IV Cpg 22/98) spremenjen tako, da je bil predlog za vpis zaključka redne likvidacije in izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra zavrnjen, ter da je bilo vzpostavljeno stanje pred vpisom sklepa o likvidaciji in izbrisu družbe iz registra (gl. prilogo C4). Zato je sodišče prve stopnje izreklo, da sta sklep o prekinitvi postopka in o nadaljevanju prekinjenega postopka z D. T. d.d. (oba z dne 26.11.1998) brezpredmetna, kar pomeni, da je postala brezpredmetna tudi pritožba pooblaščenca drugotožene stranke z dne 4.12.1998 (list. št. 96-98). Istočasno pa je sodišče prve stopnje (pravilno) ugotovilo (list. št. 115), da je spremembo oz. zamenjavo prvotožene stranke (do katere je prišlo na podlagi cesijske pogodbe) potrebno obravnavati po 195. členu ZPP/77. Ko je prvotožena stranka D. d.d. (- v likvidaciji) s cesijsko pogodbo z dne 30.10.1997 (priloga B3) odstopila svoje terjatve D. T. d.d., je namreč prišlo do spremembe v materialnopravnem razmerju. Vendar pa D. T. d.d. še ni postala pravdna stranka (nova prvotožena stranka).

Za spremembo oz. zamenjavo stranke, torej pravo procesnopravno nasledstvo, je bila namreč potrebna privolitev obeh strank (gl. 2. odstavek 195. člena ZPP/77), torej tožeče in tožene stranke.

Tožeča stranka je svojo privolitev dala, saj je sama predlagala, da namesto D. d.d. (- v likvidaciji) v pravdo (ki je že bila v teku) vstopi D. T. d.d. Ni pa privolitve dala drugotožena stranka, ki se je že na naroku za glavno obravnavo dne 26.11.1998 (izrečno) protivila predlagani spremembi prvotožene stranke. Prvotožena in drugotožena stranka pa sta enotna (ne nujnađ) sospornika (201. člen ZPP/77), kar je naslovno sodišče pojasnilo v svojem sklepu z dne 9.6.1998, opr. št. I Cpg 618/98-2, kar pomeni, da se zaradi nasprotovanja drugega toženca šteje, da tožena stranka (ki jo je potrebno obravnavati kot enotno pravdno stranko) ni privolila v vstop D. T. d.d. v pravdo kot novega prvega toženca. To pa pomeni, da bo kljub spremembi v materialnopravnem razmerju prvotožena stranka še naprej D. d.d. (- v likvidaciji), ki še obstaja, saj postopek redne likvidacije še ni zaključen.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 380. člena ZPP/77 pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (1. točka izreka). Sodišče prve stopnje namreč ni zagrešilo očitane (niti katere druge po uradni dolžnosti upoštevne absolutne) bistvene postopkovne kršitve niti ni zmotno uporabilo "materialnega" prava. Takšna odločitev pomeni, da bo prvotožena stranka še naprej D. d.d. (- v likvidaciji), ki pa se ne bo tožila za svojo, ampak za tujo (odstopljeno) materialno pravico.

Z navedenimi razlogi je sodišče druge stopnje odgovorilo tudi na podrejeno uveljavljano pritožbo drugotožene stranke z dne 21.7.1999 (list. št. 137-139), ki pa tudi sicer ne more imeti pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj zoper sebe nima neugodne odločbe. Sodišče prve stopnje namreč glede na nasprotovanje drugotožene stranke ni dopustilo vstopa nove prvotožene stranke (D. T. d.d.) v pravdo namesto prvotne (D. d.d. (- v likvidaciji)).

Sicer pa bo sodišče prve stopnje v zvezi z vlogo drugotožene stranke z dne 21.7.1999 moralo odločiti o primarno uveljavljanem predlogu za dopolnitev izpodbijanega sklepa (347. člen v zvezi s 339. členom ZPP/77). Prav tako pa o priglašenih stroških (povečanih "po splošni stopnji DDV, torej za 19%", in z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje).

Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 166. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP/77 sklenilo, da sama trpi njene stroške (2. točka izreka).

Ker odgovor na pritožbo zoper sklep z zakonom ni predviden, je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka 166. člena v zvezi s 155. členom ZPP/77 sklenilo, da drugotožena stranka sama trpi njegove stroške (3. točka izreka).