Jedro

Tretji odstavek 14. člena ZBPP govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, dejansko pa je treba po presoji sodišča razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Tožnica glede tega navaja, da s predmetnim premoženjem dejansko razpolaga druga dedinja, kar je razvidno iz pravdnih postopkov, ki tečejo pred sodiščem. Ker se organ za brezplačno pravno pomoč s tem ni ukvarjal, je v tem delu ostalo dejansko stanje neugotovljeno, zaradi tega pa utegne biti tudi materialno pravo napačno uporabljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 965/2019 z dne 3. 9. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za zaslišanje izvedenca v postopku št. III P 215/2017 Okrožnega sodišča v Mariboru. To je druga odločitev organa za brezplačno pravno pomoč o tožničini prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, prvo odločitev je Upravno sodišče RS s sodbo št. II U 308/2019-11 z dne 5. 6. 2019 odpravilo in zadevo vrnilo istemu organu v nov postopek.

2. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da je tožnica v institucionalnem varstvu, zato je pri ugotavljanju materialnega položaja prosilke upošteval določbo 22. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) o izjemni brezplačni pravni pomoči. Iz ugotovitev organa za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima tožnica prijavljeno stalno prebivališče na naslovu ..., dejansko pa živi v Domu za varstvo odraslih X. Na podlagi poizvedb je ugotovil, da je med drugim solastnica do polovice nepremičnin, ki v naravi predstavljajo pozidano zemljišče, glede katerih vrednost njenega deleža ob uporabi posplošene vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja znaša: parc. št. 1342/1 k.o. ... 636,50 EUR, parc. št. 1342/2 k.o. ... 970,50 EUR, parc. št. 1170/2 k.o. ... 40,00 EUR ter parc. št. 1199/3 k.o. ... 38,00 EUR. Razen tega je tožnica solastnica do polovice nepremičnine parc. št. 1342/5 k.o. ... v vrednosti 50.077,00 EUR. Vrednost tožničinega premoženja tako skupno znaša 51.762,00 EUR. Ker vrednost tožničinega premoženje presega znesek 23.565,00 EUR (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka) organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči, kar utemeljuje zavrnitev njene prošnje. Pri tem organ dodaja, da na nepremičnini ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu in na ta način zmanjševala ali celo izničila ugotovljeno vrednost navedene nepremičnine.

3. Organ za brezplačno pravno pomoč dodaja, da tožnica kljub pozivu ni izkazala drugačne vrednosti nepremičnine na dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj izvedensko mnenje iz leta 2014 ne more izkazovati dejanske oziroma resnične vrednosti nepremičnin, katerih lastnica je prosilka, v letu 2019. Razen tega je tožnica že 17. 12. 2018 zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči v enaki obliki (zadeva št. Bpp 1575/2018), pri čemer je bila prošnja tožnice zavrnjena prav zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ob upoštevanju lastništva zgoraj navedenih nepremičnin, takšno odločitev pa je potrdilo tudi Upravno sodišče RS s sodbo št. II U 48/2019 z dne 13. 2. 2019. 4. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. V ponovljenem postopku je bila tožnica pozvana, da svojo prošnjo dopolni, kar je tudi storila in predložila vse zahtevane listine, ki dodatno potrjujejo njene dotedanje navedbe. Kljub temu pa je organ za brezplačno pravno pomoč v ponovljenem postopku odločil popolnoma enako kot prvič in odločitve sodišča iz sodbe II U 308/2019 ni upošteval. Tožnica navaja, da je stara 81 let, izčrpana in bolna, kar potrjuje tudi njena zdravstvena dokumentacija. Biva v Domu za varstvo ostarelih X., po poplačilu vseh stroškov oskrbe za zdravila in higienske potrebščine pa ji ostane do 70,00 EUR mesečno, kar je premalo, da bi iz tega plačala predujem za zaslišanje izvedenca v zadevi II P 214/2017 v višini 200,00 EUR. Iz tega razloga je vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Nič od navedenega pri izpodbijani odločbi ni bilo upoštevano.

5. Tožnica navaja, da je formalno sicer solastnica v odločbi navedenih nepremičnin, vendar pa od tega nima nobenih prihodkov, saj z njimi samovoljno razpolaga tožena stranka iz zadeve II P 214/2017, A.A., ter s stalnim nasprotovanjem onemogoča, da se zapuščinski postopek konča. Predmetna pravda izvira iz napotitve po sklepu Okrajnega sodišča v Mariboru iz zapuščinskega postopka I D 761/2003, ki teče že sedemnajsto leto, to pa je tudi razlog, da tožnica ne more razpolagati s predmeti zapuščine ne fizično in ne tržno na način, da bi del nepremičnin prodala, saj dejansko ni mogoče prodati deležev solastnine, ki so vezani na nedokončane zapuščinske postopke, kot je v obravnavnem primeru. Razen tega pa z vsemi nepremičninami, ki so v solastnini tožnice, brez kakršnekoli najemnine ali nadomestila razpolaga tožničina hčerka A.A. Od predmetnega premoženja torej tožnica nima nobene materialne ali nematerialne koristi, čeprav je po podatkih zemljiške knjige solastnica polovice predmetnih nepremičnin, saj je drugo del nedokončanega zapuščinskega postopka. Zaradi zgoraj navedenih okoliščin, je dejansko stanje v izpodbijani odločbi napačno ugotovljeno.

6. Tožnica pa se tudi ne strinja z ugotovitvijo, da kljub pozivu ni izkazala drugačne vrednosti predmetne nepremičnine. Ne razume, kako je mogoče, da izvedensko mnenje, ki je bilo uporabljeno v zadevi II P 631/2012 in I Cp 600/2015 ni izkaz drugačne vrednosti nepremičnine in ga tožena stranka brez navedbe razlogov ne upošteva. Novo izvedensko mnenje bi tožnico obremenilo z dodatnimi stroški v višini okoli 800,00 EUR, kar bi večkrat preseglo znesek, za katerega prosi za brezplačno pravno pomoč. Če bi si tožnica ta znesek lahko privoščila, ne bi prosila za brezplačno pravno pomoč v predmetni zadevi.

7. Glede zavrnitve tožničine vloge v zadevi Bpp 1575/2018 oziroma II U 48/2019, pa tožeča stranka navaja, da je odločitev v tej zadevi posledica tega, da tožnica tožbi ni priložila dokazov, ki bi pojasnili navedene kršitve postopka in je na osnovi tam navedenih dejstev tudi Upravno sodišče RS sprejelo svojo odločitev. V predmetni zadevi pa je treba slediti ugotovitvam Upravnega sodišča RS v sodbi II U 308/2019. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da se tožnici dodeli brezplačna pravna pomoč za zaslišanje izvedenca v pravdi II P 214/2017 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru.

8. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in pojasnjuje, da je glede na ugotovitve tožnica solastnica v odločbi navedenih nepremičnin, katerih vrednost presega znesek 23.565,00 EUR, to je višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, upoštevajoč določbo 22. člena ZBPP. Tožnica v navedenih nepremičninah ne živi, zato jih je treba upoštevati pri ugotavljanju obsega in višine prosilkinega premoženja. Glede ugotovitve vrednosti tega premoženja je tožnica po pozivu organa za brezplačno pravno pomoč predložila izvedensko mnenje glede vrednosti nepremičnin iz leta 2014, ki ne more izkazovati dejanske vrednosti v času odločanja, na nobeni od navedenih nepremičnin pa ni vknjižena nobena omejitev razpolaganja z nepremičnino, zaradi česar niso podani pogoji za neupoštevanje le-teh pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

9. Tožba je utemeljena.

10. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni s tem zakonom (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb, pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (prvi in drugi odstavek 14. člena ZBPP). Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

11. Brezplačna pravna pomoč se lahko, ne glede na določbe ZBPP o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka - izjemna brezplačna pravna pomoč (prvi odstavek 22. člena ZBPP). Izjemna brezplačna pravna pomoč se pod pogoji iz prvega odstavka 22. člena dodeli v primerih, navedenih v drugem odstavku 22. člena, med katerimi je tudi, če je pretežni del lastnega dohodka prosilca ali katerega od družinskih članov namenjen plačilu oskrbnine za institucionalno varstvo. Na osnovi te določbe je organ za brezplačno pravno pomoč odločal o tem ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod pogoji 22. člena ZBPP o izjemni brezplačni pravni pomoči. Ob tem je dodati, da organ kot zadevo, za katero tožnica želi brezplačno pravno pomoč, navaja zadevo III P 2015/2017, tožnica pa v svoji dopolnitvi prošnje z dne 26. 8. 2019 navaja, da je to zadeva II P 214/2017 (pri tem enkrat zapiše tudi III P 214/2017, kar je - verjetno - pripisati pomoti).

12. Odločitev organa za brezplačno pravno pomoč temelji na ugotovitvi, da ima tožnica premoženje, katerega vrednost presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Predmetno premoženje predstavljajo v tč 2 te obrazložitve navedene nepremičnine, glede katerih vrednost tožničinega solastniškega deleža ugotovljena po metodologiji množičnega vrednotenja znaša 51.762,00 EUR.

13. Da je tožnica solastnica teh nepremičnin do polovice ni sporno, zatrjuje pa, da je druga polovica teh nepremičnin predmet zapuščinskega postopka po pokojnem možu. Iz predmetnega zapuščinskega postopka je teklo in še teče več pravd, zato postopek dedovanja še ni zaključen, tožnica pa zatrjuje, da s svojim premoženjem dejansko ne more razpolagati, ker z njim razpolaga druga dedinja. Glede tega je treba uporabiti tretji odstavek 14. člena ZBPP, pa katerem se premoženje, s katerim prosilec dejansko ne more razpolagati, ne upošteva, če izkaže upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno, in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih ni zakrivil po lastni volji.

14. O navedenem v izpodbijani odločbi ni nobenih ugotovitev. Organ za brezplačno pravno pomoč navaja le, da na nepremičninah ne obstaja nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevala lastninsko pravico v smislu razpolaganja z nepremičnino, vendar o tem tretji odstavek 14. člena ZBPP ne govori. Tretji odstavek 14. člena ZBPP namreč govori o situaciji, ko prosilec s premoženjem dejansko ne more razpolagati, dejansko pa je treba po presoji sodišča razlagati tako, da se nanaša na primere, ko po zakonu ovir za razpolaganje s premoženjem sicer ni, a je to dejansko onemogočeno. Tožnica glede tega navaja, da s predmetnim premoženjem dejansko razpolaga druga dedinja, kar je razvidno iz pravdnih postopkov, ki tečejo pred sodiščem. Ker se organ za brezplačno pravno pomoč s tem ni ukvarjal, je v tem delu ostalo dejansko stanje neugotovljeno, zaradi tega pa utegne biti tudi materialno pravo napačno uporabljeno.

15. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, v ponovljenem postopku pa bo moral organ za brezplačno pravno pomoč ugotoviti, kakšno je konkretno dejansko stanje glede predmetnih nepremičnin, kdo jih dejansko uporablja in nato ugotoviti, ali je tožnici dejansko (in ne zgolj pravno) dana možnost, da z njimi razpolaga na ta način, da ji lahko prinesejo določeno materialno korist, da si s tem zagotovi sredstva za uveljavljanje pravice do sodnega varstva, ugotoviti pa bo treba tudi razloge za ugotovljeno stanje in nato odločitev sprejeti ob uporabi določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

16. Glede ugotovitve vrednosti za odločitev relevantnega premoženja pa sodišče pojasnjuje, da je pri tem treba upoštevati naravo predmetnih postopkov. Ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka teče po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), to je Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ta pa v 5. členu glede osnov in meril, ki se upoštevajo pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoč napotuje (poleg določb, ki so v ZSVarPre) na ZUPJS. Tretji odstavek 17. člena ZUPJS in tretji odstavek 31. člena ZSVarPre sta bila podlaga za izdajo Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, ki, če vrednosti premoženja ni mogoče ugotoviti v skladu z ostalimi določbami tega pravilnika, v 8. členu napotuje na izvedbo dokazov v ugotovitvenem postopku po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

17. Glede vrednosti predmetnih nepremičnin se je tožnica v postopku sklicevala na nekaj let staro izvedensko mnenje iz drugega pravdnega postopka, organ pa je glede tega dejal le, da to ni mogoče. Temu ni mogoče pritrditi. Kot rečeno, upoštevajoč zgoraj navedeno o naravi postopkov za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč stroške za izvedbo dokazov z izvedenci in s tem omejeno možnost prosilcev za brezplačno pravno pomoč glede izvedbe le-teh, ni nobenega razloga, da se takšen dokaz v tem postopku uporabi. Ali je tožnica s tem svojo trditev o vrednosti predmetnega premoženja dokazala, pa se bo pokazalo v okviru dokazne ocene.

18. Organ za brezplačno pravno pomoč v izpodbijani odločbi navaja še, da je tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja ob upoštevanju lastništva predmetnih nepremičnin zavrnil že v zadevi Bpp 1575/2018, odločitev o tem pa je potrdilo tudi Upravno sodišče v zadevi II U 48/2019. Glede tega sodišče pojasnjuje, da se je ta zadeva nanašala na dodelitev brezplačne pravne pomoči za zadevo III P 2015/2017, odločitev pa je bila sprejeta na tam navedeni dejanski podlagi, ki ni zajemala okoliščin iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP. V tukaj obravnavani zadevi je torej v tem delu dejanska in posledično tudi materialnopravna podlaga zadeve drugačna.

19. Po obrazloženem je sodišče zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledično nepravilne uporabe materialnega prava na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani akt odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) dopolniti ugotovitveni postopek in razjasniti dejansko stanje v zgoraj nakazani smeri in nato ponovno odločiti o zadevi.

20. O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1).