Jedro

Sodišče se z organom strinja, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da gre za očitno nerazumno zadevo, kakršna dodelitev BPP izključuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 17. 8. 2018 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka za razvezo zakonske zveze, ki je tekel pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod št. .... Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ ob uporabi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zaključil, da je tožnikova zadeva očitno nerazumna, ker sta pričakovanje oziroma zahtevek tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Po 10. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se obnovitveni razlog novih dejstev oziroma novih dokazov lahko uveljavlja, če bi na podlagi teh novih dokazov bila za predlagatelja v postopku izdana ugodnejša odločba. Organ pa ocenjuje, da tožnik z obnovo ne bi mogel doseči zanj ugodnejše odločbe, saj bi bila zakonska zveza v vsakem primeru razvezana, ne glede na tožnikovo morebitno nasprotovanje ali njegovo slabo zdravstveno stanje. Stroški pa so itak bili naloženi v navedenem postopku nasprotni stranki. Po presoji organa za BPP pa je tudi rok za vložitev predloga za obnovo postopka v tožnikovem primeru že potekel. Organ navaja, da se po 396. členu ZPP iz razloga novih dejstev in novih dokazov predlog za obnovo postopka mora vložiti v 30 dneh od dneva, ko je stranka mogla sodišču navesti nova dejstva oziroma nove dokaze. Izvid A.A. je bil izdan 23. 3. 2016, tožnik pa je sam navedel, da je bil izdan v roku manj kot eno leto od sporazumne razveze zakonske zveze, iz česar izhaja, da je takrat tudi bil seznanjen s tem mnenjem. Torej je 30-dnevni subjektivni rok iz 396. člena ZPP že potekel, saj je postala sodba ... z dne 8. 6. 2015 po lastni izjavi tožnika pravnomočna 30. 6. 2015; tudi iz tega razloga gre pri predlogu za obnovo postopka za očitno nerazumno zadevo.

2. Tožnik v tožbi uvodoma navaja, da razlog za zavrnitev njegove prošnje za BPP ne more biti, da je prošnjo vložil zaradi vložitve predloga za obnovo postopka, ki je izredno pravno sredstvo, ter ne zaradi vložitve pritožbe, ki je ustavno zajamčena pravica. Tožnik tudi nasprotuje ugotovitvi, da bi ne mogel doseči ugodnejše odločbe, kajti dosegel bi lahko izplačilo preživnine ter delitev znatnih finančnih sredstev, česar zaradi tedanjega psihičnega stanja ni bil sposoben. Tožnik dalje navaja, da želi doseči obnovo postopka iz razloga, ker je bil v času sporazumne razveze neprišteven, dvom v njegovo prištevnost pa je izkazan z mnenjem A.A. Mnenje A.A. pa mu ob nastanku ni bilo vročeno, prejel ga je isti dan, kot je vložil prošnjo za BPP, to je 13. 8. 2018. Prepričan je, da 30-dnevnega subjektivnega roka iz 396. člena ZPP ni mogel zamuditi. Predlaga ugoditev tožbi.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za BPP za sestavo in vložitev predloga za obnovo postopka za razvezo zakonske zveze, ki je bil končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani ... z dne 8. 6. 2015, s katero je bila po predlogu za sporazumno razvezo zakonske zveze zakonska zveza tožnika razvezana. Organ je odločitev oprl na prvi v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP v zvezi z 10. točko 394. člena ZPP (ki ureja obnovitveni razlog novih dejstev oziroma novih dokazov) in 396. členom ZPP (ki ureja roke za vložitev predloga za obnovo).

6. Po 64. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema v skladu z določbami tega zakona in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Kot izhaja iz sodbe ... z dne 8. 6. 2015 v spisu, je bil v postopku tak notarski zapis sporazuma o delitvi skupnega premoženja, s katerima sta tedanja zakonca uredila vsa medsebojna premoženjsko pravna razmerja in vprašanje preživljanja zakoncev, predložen. Navedeno ni sporno, saj tožnik tudi ne navaja drugače. Glede na to pa se sodišče z organom strinja, da je pričakovanje tožnika v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ter da gre za očitno nerazumno zadevo (prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP), kakršna dodelitev BPP izključuje. Namreč v postopku, katerega obnovo bi tožnik želel doseči, je bilo v skladu s citirano določbo ZZZDR odločeno zgolj na podlagi vloženega predloga za sporazumno razvezo in ob ugotovitvi, da sta tedanja zakonca predložila sporazum o rešenih medsebojnih premoženjsko pravnih razmerjih, ki sta ga pred tem sklenila pred notarjem, ustrezne obličnosti (v obliki notarskega zapisa). Organ je pravilno presodil, da obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP - novo dejstvo, ki ga tožnik želi uveljavljati (duševna motnja) in ki ga izkazuje z mnenjem psihiatrinje - ne bi mogel voditi do za tožnika ugodnejše odločitve, kot je bila sprejeta, kajti premoženjsko pravna vprašanja zakoncev v postopku niti niso bila obravnavana. Torej bi tožnik z obnovo postopka ne mogel doseči, kot zmotno meni, zanj ugodnejše odločitve o preživnini in delitvi skupnega premoženja, saj ta vprašanja v postopku niti niso bila del dejanskega stanja, na podlagi katerega je bilo o razvezi zakonske zveze odločeno (in samo o tem - razvezi zakonske zveze - je bilo s sodbo ... z dne 8. 6. 2015 odločeno).

7. Organ je odločitev oprl sicer še na ugotovitev o zamudi subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka (396. člen ZPP), vendar je bilo ob ugotovitvi, da obnovitveni razlog ni izkazan, okoliščine glede pravočasnosti predloga sploh brezpredmetno ter nepotrebno ugotavljati. Zato tudi z ugovorom zoper zaključek organa, da je zamudil rok za vložitev predloga, tožnik ne more uspeti.

8. Ob tem, ko sodišče pritrjuje organu, da je na podlagi prvega v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP mogel zavrniti tožnikovo prošnjo za BPP, tožnik tudi ne more biti uspešen z navedbami, da bi se organ ne mogel sklicevati na okoliščino, da BPP uveljavlja zaradi vložitve izrednega ter ne z ustavo zajamčenega rednega pravnega sredstva, saj organ tega razloga za odločitev kot nosilnega ni navedel. 9. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene ter ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.