Jedro

Po sodni in ustavno-sodni praksi se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 12. 11. 2018 in da se pri novem izračunu pokojnine upošteva, da je bila tožnica večino pokojninske dobe zavarovana za širši obseg pravic.

2. Zoper zavrnilno sodbo se pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče kršilo Evropsko Socialno Listino, Ustavo Republike Slovenije (2., 3., 3a., 8., 14., 15., 16., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 35., 54., 125., 127. in 153. člen), določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakon o splošnem upravnem postopku, 257. in 258. člen Kazenskega zakonika, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in protokol (6., 7., 13. in 17. člen) ter ni upoštevalo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru Mirovni Inštitut v. Slovenija, Produkcija plus v. Slovenija, Kranjc v. Slovenija, Flisar v. Slovenija, Kariž v. Slovenija, Nesesnelj v. Slovenija, Milenovič v. Slovenija, Mavrič v. Slovenija, Kastelic v. Slovenija, Furman v. Slovenija in Jež v. Slovenija ter Listino evropske unije o Temeljnih Pravicah in Splošno deklaracijo človekovih pravic. Navaja, da sodišče ni upoštevalo, da stara šifra zavarovanja 107, ki je veljala do konca leta 2012 pomeni zavarovanje za širši obseg pravic, ki se nanaša na osebe v evidenci ZRSZ. Slednje je razvidno iz kopije spletne strani ZPIZ, nato je bila šifra spremenjena. Ni bila upoštevana pravica tožeče stranke do poštenega sojenja in niso bili presojani dokazi, ki bi lahko odločilno vplivali na izid postopka. Poštenega sojenja ni bila tožnica deležna predvsem, ker sodijo vedno isti sodniki, kar kaže na inficiranost sodišča. Sodniki bi se morali izločiti. Sodišče ni zaslišalo nobene priče, niti ni omogočilo javnega sojenja. Navaja sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in njihove odločitve, ki v predmetni zadevi niso bile spoštovane. Vztraja, da je v spornem obdobju v letih 2008 - 2012 plačevala prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba. Znesek je kot priviligirana oseba, vpisana v evidenco zavoda za zaposlovanje, plačevala v nižjem znesku. Pojasnjeno ji je bilo, da bodo upoštevana plačila za prispevke, kot da bi bila zavarovana za širši obseg pravic. Slednje ob upokojitvi ni bilo upoštevano, zaradi česar je bila kršena pravica do socialnega varstva, ki je ustavna pravica. Kršeno je bilo tudi določilo 155. člena Ustave RS. Slednje potrjuje tudi izpis obveznih zdravstvenih zavarovanj osebe ZZZS z dne 26. 10. 2015. Vztraja, da sodišče pritožbi ugodi ter ugotovi, da je bila tožnica v obdobju od 3. 12. 2008 do 31. 12. 2012 zavarovana za širši obseg pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predmet tega socialnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 12. 11. 2008, s katero je bila zavrnjena pritožba zoper odločbo prve stopnje št. zadeve ... št. dosjeja ... z dne 4. 5. 2018, s katero je bilo odločeno, da se starostna pokojnina še nadalje izplačuje v nespremenjenem znesku.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev, niti do tistih, na katere se pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena z bistveno pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi. Glede na pritožbena izvajanja je potrebno poudariti zlasti naslednje.

6. Po prvem odstavku 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami v nadaljevanju ZPIZ-2) lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki jo je izdala. Izda se lahko v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic in učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi. Če je bil postopek uveden po uradni dolžnosti pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe (drugi in tretji odstavek).

7. Tožeči stranki je bila z odločbo tožene stranke št. ... z dne 5. 6. 2015 priznana pravica do starostne pokojnine od 14. 4. 2015 dalje v znesku 199,99 EUR na mesec. Kot upravičenka iz 394. člena ZPIZ-2 je tožnica izpolnjevala pogoje 36. člena v zvezi z 98. členom ZPIZ-1, saj je dopolnila 58 let starosti ob 20 letih, 9 mesecih in 12 dneh pokojninske dobe. Pritožba tožeče stranke zoper takšno odločitev je bila z dokončno odločbo z dne 20. 11. 2015 zavrnjena. To odločitev je tožeča stranka izpodbijala v sodnem postopku, v katerem je bila potrjena odločitev tožene stranke.1

8. Po določbah ZPIZ-1 (Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99) s spremembami) je bila pravilno upoštevana vsa pokojninska doba in zavarovalne osnove, o čemer je bilo pravnomočno odločeno v sodnem postopku. Prav to pa je za pritožbeno rešitev zadeve tudi bistvenega pomena. Kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje pogoji za uporabo nepravne obnove postopka niso izpolnjeni.

9. Po sodni in ustavno-sodni praksi2 se lahko z uporabo 183. člena ZPIZ-2 odpravijo napake, do katerih je prišlo v postopku upokojevanja. Napake lahko izvirajo iz neupoštevanja določenih elementov, ki so pomembni za izračun pokojninske osnove. Gre za posebno izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko z določenimi pogoji poseže v pravnomočno urejeno pravno razmerje, vendar je tak poseg v pravnomočno odločbo dopusten le, če je z njo kršeno materialno pravo tudi zaradi očitno napačnega ugotovljenega dejanskega stanja.

10. V predhodnem socialnem sporu je že bila presojena pravilnost in zakonitost upokojitvene odločbe3 in s pravnomočno sodbo njena pravilnost in zakonitost tudi potrjena, tožnica v tem socialnem sporu, pa ni izkazala izpolnjenost pogojev iz 183. člena ZPIZ-2. 11. Obširna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katero se sklicuje pritožnik, za obravnavano zadevo ni primerljiva niti uporabljiva. Iz navedenih razlogov niso podane niti, tudi sicer povsem pavšalno zatrjevane kršitve Ustave RS, ZPIZ-1, ZUP, KZ, Splošne deklaracije človekovih pravic, Listine evropske unije o temeljnih pravicah, saj pritožnica ni pojasnila konkretno s katerim ravnanjem sodišča je bila prekršena katera pravica. Takšno pavšalno in nedoločno zatrjevanje kršitev pa ni upoštevno.

12. Iz množice očitanih kršitev je zaznati večkrat uveljavljeno kršitev pravice do poštenega sojenja, tako glede elementa, ki se nanaša na javnost sojenja, kot na nepristranskost sodišča. 13. Neutemeljena je pritožbena trditev, da je sodišče kršilo načelo javnosti sodnih postopkov4 ki omogoča, da družba upoštevajoč splošno javnost5 in javnost za stranke6 nadzoruje delo sodišč. Načelo javnosti je urejeno v 4. in 293. členu ZPP tako za glavno obravnavo kot za narok zunaj glavne obravnave. Sodne obravnave so javne, sodbe se izrekajo javno, izjeme pa določa zakon. Po vpogledu v zapisnik o naroku z dne 30. 10. 2019 je razvidno, da sodišče javnosti ni nedopustno izključilo, da je bil narok javen izkazuje tudi protokolirana ugotovitev sodišča, ki je dopustilo pristop na narok osebi, ki je prišla s tožnico.7

14. Kot nepravilna se je izkazala tudi pritožbena navedba, da v zadevi neprestano sodelujejo isti sodniki, zaradi česar je sodišče okuženo. Tako na prvi stopnji kot na drugi stopnji gre za senatno sojenje. Prednost kolegialnega sojenja je tudi v tem, da več oseb lažje ugotovi vse odločilne elemente spora in razpolaga z večjim znanjem kot ena sama. Medsebojni nadzor in pomoč pa pripomoreta tudi k temu, da bo njihova odločitev pretehtana, objektivna in pravična.8 Pavšalna pritožbena navedba, da bi se morali izločiti vsi sodniki, ki so kdaj sodelovali pri odločanju tako na prvi kot drugi stopnji, ne zadošča. Po vsebini gre za odklonitveni razlog iz 6. točke prvega odstavka 70. člena ZPP, pri čemer splošno zatrjevanje, da je tako prvostopno sodišče kot pritožbeno sodišče že večkrat zavrnilo zahtevke in pritožbe tožnice, ne pomeni konkretnega navajanja odklonitvenih razlogov ter ne zadošča.9

15. Nenazadnje je neutemeljena tudi očitana kršitev kontradiktornosti postopka, ker tožeči stranki ni bilo dopustno izvajati dokazov, oziroma ni bila seznanjena s predloženimi dokazi in vlogami, katere bi lahko podala v svojo obrambo. Ob izdani zakoniti zavrnilni sodbi tožeči stranki ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, posledično 25. člena Ustave RS in 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravica do poštenega sojenja. Postopek je bil voden kontradiktorno. V predmetni zadevi tožeči stranki sodišče ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Iz dokaznega sklepa je razvidno, da je sodišče pogledalo v vse listine v sodnem in upravnem spisu, ki jih je predložila tako tožeča, kot tožena stranka in o katerih sta se lahko izjasnili obe stranki. Strankina pravica da predlaga izvedbo dokazov sicer sodišče zavezuje da dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev tudi izvede, vendar dokaznim predlogom ni dolžno brezpogojno slediti, še zlasti, če njihova izvedba na odločitev ne more vplivati.10 Pritožničino vztrajanje, da sodišče ni izvedlo dokazov, da ni zaslišalo strank in prič ne more biti uspešno, saj je iz vpogleda v procesno gradivo razvidno, da tožeča stranka v sodnem postopku sama ni podala nobenega dokaznega predloga po svojem zaslišanju ali zaslišanju drugih prič.11

16. Izpodbijana sodba tudi nima pomanjkljivosti, da je ne bi bilo mogoče preizkusiti. Dokazna ocena mora ustrezati standardom skrbnosti, kar pomeni, da mora biti preverljivo obrazložena. Obrazložitev pa mora biti taka, da z izčrpno in razumno argumentacijo prepriča. Sodišče je v osmi točki obrazložitve sodbe tudi jasno obrazložilo zakaj gre pri tožnici za pretežno zavarovanje za ožji obseg pravic in tudi zakaj novela ZPIZ-2E ne predstavlja spremembe oziroma razloga, ki bi lahko pri tožnici vplival na izračun že priznane pokojnine z odločbe z dne 5. 6. 2015. Ne gre za absolutno bistveno kršitev, če se sodišče ni opredelilo do navedb in izvajanj, ki za razsojo zadeve niso odločilna. To še zlasti, ker gre v bistvu za nestrinjanje z uporabo materialnega prava, pravno naziranje pritožnice pa je zmotno.

17. Na podlagi obrazloženega in ker niti preostala pritožbena izvajanja12 niso uspešna, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje.

1 VDSS je s sodbo opr. št. Psp 282/2017 z dne 14. 9. 2017 potrdilo sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ps 1954/2015 z dne 15. 5. 2017. 2 VIII Ips 308/2016, Psp 112/2017, Up 195/2013-31. 3 Pravnomočno je bilo ugotovljeno, da odločba z dne 5. 6. 2015 glede nepravilnega upoštevanja prispevkov za priznanje pravic v obdobju od 3. 12. 2008 do 31. 12. 2012 ni obremenjena z kršitvijo materialnega prava niti z očitno napačnim ugotovljenim dejanskim stanjem. Torej tudi z vidika pravilne uporabe materialnega prava in pravilno ter popolno ugotovljenega dejanskega stanja. 4 24. člena Ustave RS. 5 Bistveno načelo splošne javnosti je v tem, da sme biti vsak polnoleten navzoč na pripravljalnem naroku oziroma naroku za glavno obravnavo. Drugi element splošne javnosti je v tem, da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati. 6 Pomeni, da smejo stranke sodelovati na glavni obravnavi tudi tedaj, kadar je sicer splošna javnost izključena in da smejo stranke pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene. 7 Obravnave se je udeležila kot javnost, opozorjena, da ne sme z ničemer motiti dela sodišča, ker ga v nasprotnem lahko sodišče odstrani iz sodne dvorane. 8 Na prvi stopnji je senat oblikovan tako, da sodeluje poklicni sodnik in dva laična sodnika porotnika, ki zagotavljata uresničevanje ustavnega načela o sodelovanju javnosti pri sojenju. Za odločanje o pritožbah proti odločbam okrožnega sodišča so pristojna višja sodišča. Senate višjih sodišč sestavljajo vedno le sodniki, ki svoje delo opravljajo kot poklic. 9 Stranka bi morala v zahtevi konkretno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Ta dolžnost še posebej velja v primeru odklonitvenega razloga, ko stranka zatrjuje, da je podana okoliščina, ki vzbuja dvom o sodnikovi nepristranosti. 10 V prvi vrsti gre za pravico stranke do izjave v postopku, kateri mora biti med drugim, zagotovljena možnost, da se izjavi o dokazih pridobljenih po uradni dolžnosti, da sama predlaga nasprotne dokaze, da sodeluje pri izvajanju dokazov ter se izjavi o rezultatih dokazovanja te njene pravice izhajajo neposredno tudi iz Ustave RS, oziroma pravice do enakega varstva pravic v postopku. 11 Dokazni predlog po svojem zaslišanju je podala šele v pritožbi. 12 Od posebnega izpostavljanja kršitev Ustave RS do sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasburgu do očitane kršitve pravice do poštenega sojenja in preostala, ki za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantna.