Jedro

Če se akt o podržavljenju ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskega upravičenca potrebno upoštevati tudi dokaze, s katerimi se dokazuje nasprotno stanje.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS št. ... z dne 4. 1. 2007 odpravi in se zadeva vrne toženki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS (ministrstvo) ugodilo pritožbi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije in delno odločbo Upravne enote A., šifra: ... z dne 17. 2. 2005 odpravilo (1.točka), zavrnilo zahtevo A.A., B.B., C.C. in Č.Č. za denacionalizacijo parc. št. 533/2, pašnik 4 v izmeri 3660 m2, vpisane pri vl. št. 987 k.o. B. (2. točka) in ugotovilo, da stroški prvostopnega in pritožbenega postopka niso bili zaznamovani (3. točka).

Upravna enota A. (UE) je z odločbo šifra: ... z dne 17. 2. 2005 ugotovila, da je upravičenec do denacionalizacije A.A., rojen 29. 2. 1896, umrl 25. 7. 1976 (1. točka); ugodila zahtevi A.A., B.B., C.C. in Č.Č. za vračilo nepremičnine parc. št. 533/2, pašnik 4. r. 3660 m2, vpisane v vl. št. 987 k.o. B. (2. točka); navedla, da je zavezanec za vračilo nepremičnine SKZG (3.točka); ki kot zavezanec vrne z dnem pravnomočnosti te odločbe predmetno nepremičnino denacionalizacijskemu upravičencu (4.točka); da je vrednost predmetne nepremičnine 346,09 DEM (5. točka); da se za skrbnike vrnjenega premoženja določijo A.A. st., B.B., C.C. in Č.Č. (6. točka); da Okrajno sodišče v C. po pravnomočnosti te odločbe izvede spremembo zemljiškoknjižnega stanja po uradni dolžnosti (7. točka); da vsaka stranka v postopku nosi stroške sama, drugi stroški pa niso izkazani (8. točka). Iz obrazložitve odločbe UE izhaja, da so zahtevo za denacionalizacijo parc. št. 533/2 k.o. B. vložili A.A. st., B.B., C.C. in Č.Č., prav tako pa jo je vložila tudi Agrarna skupnost Č. pri A., zaradi česar je UE s sklepom obe zadevi združila v en postopek. Dne 16. 9. 2004 je Agrarna skupnost Č. in D. umaknila zahtevo za vračilo parc. št. 533/2 k.o. B., UE pa je nato s sklepom št. ... z dne 17. 9. 2004 (ki je postal pravnomočen dne 21. 10. 2004) ustavila postopek za vračilo predmetne parcele Agrarni skupnosti Č. in D. Navaja, da je bilo z odločbo OLO E. okolica - kmetijski odsek, Komisija za izvedbo agrarne reforme št. ... z dne 15. 5. 1948 odločeno, da se na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji in uradnih ugotovitev komisijske razprave z dne 7. 3. 1946 smatrajo za razlaščena v korist zemljiškega sklada v celoti in brez odškodnine vsa zemljiška posestva na območju Ljudske republike Slovenije, z vsemi zgradbami in napravami, z vsem živim in mrtvim kmetijskim in gozdnim inventarjem ter vsemi postoječimi pridelki in zalogami lesa, ki so last A.A.. Na podlagi podatkov v upravnih spisih UE ugotavlja, da je pok. A.A. v letu 1940 kupil parcelo št. 533/2, ki je poddelilka parc. št. 533, ki se je delila v parceli 533/1 in 533/2 na podlagi situacijskega načrta Banovine Dravske, kat. obč. B., z dne 12. 6. 1940, iz katerega je tudi razvidno, da parc. št. 533/1 ostane v lasti starega lastnika, parc. št. 533/2 pa preide v last A.A.. Vendar navedena sprememba lastništva ni bila zemljiškoknjižno izvedena. Predmetna parcela je kot last pok. A.A. navedena tudi v popisu parcel Okrajne komisije za agrarno reformo C. z dne 26. 11. 1946. UE nadalje ugotavlja, da so se v postopku vsi vlagatelji, tako pravni nasledniki pok. A.A., kot AS Č. in D., strinjali, da je bil v času podržavljenja A.A. dejanski lastnik parc. št. 533/2 k.o. B., kljub izkazanemu drugačnemu zemljiškoknjižnemu stanju, zaradi česar je AS Č. in D. v tem delu umaknila svoj zahtevek za denacionalizacijo. UE je upoštevala in spoštovala izraženo voljo vseh vlagateljev in je mnenja, da premoženje, ki je bilo dvakrat zahtevano, ne more ostati v lasti zavezanca zaradi njegovega stališča, da A.A. ni upravičenec, saj se je v njegovo korist AS Č. in D. vračilu predmetne parcele odpovedala.

Ministrstvo v obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da A.A. nikoli ni postal lastnik predmetne nepremičnine parc. št. 533/2 k.o. B., zato mu tudi ne gre pravica do denacionalizacije. Kot izhaja iz spisnih listin, je A.A. predmetno nepremičnino kupil leta 1940, vendar pa navedena kupna pogodba nikoli ni bila zemljiškoknjižno izvedena. Glede na to, da je v času sklenitve obravnavane kupne pogodbe veljalo pravno pravilo o konstitutivnem učinku vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi, ki velja še danes, v obravnavanem primeru kljub veljavno sklenjeni kupni pogodbi, kupec ni pridobil lastninske pravice na zemljišču, saj se na podlagi pravnega posla ni vpisal kot lastnik v evidenco stvarnih pravic na nepremičninah v zemljiško knjigo. Sklicuje se na določbo paragrafa 431 Občega državljanskega zakonika, ki je določal, da je pri pravno-poslovnih pridobitvah nepremičnin vpis v zemljiško knjigo konstitutiven, kar pomeni, da do prenosa lastninske pravice ne pride že na podlagi same sklenitve pravnega posla, temveč šele na podlagi vpisa lastninske pravice v zemljiški knjigi. Navedena nepremičnina je sicer navedena v popisu parcel Okrajne komisije za agrarno reformo C. z dne 26. 11. 1946, vendar pa je edina merodajna evidenca lastništva zemljiška knjiga. Ker v zemljiški knjigi A.A. nikoli ni bil vpisan kot lastnik, mu nepremičnina ni mogla biti odvzeta v postopkih podržavljenja, zato mu posledično tudi ni mogoče priznati pravice do denacionalizacije.

Tožnik v tožbi navaja, da so navedbe ministrstva, da kupoprodajna pogodba, na podlagi katere je bila leta 1940 kupljena parc. št. 533/2 k.o. B., ni bila izvedena v ZK, zavajajoče. Upravičenec je po nakupu storil vse potrebno za realizacijo vpisa v ZK, kar izkazujejo priložene fotokopije listin, iz katerih izhaja, da je bilo storjeno vse, da pride do zemljiškoknjižne izvedbe kupoprodajne pogodbe po tedanjih predpisih. Navedeno izkazujejo listine: nakupna pogodba z dne 21. 4. 1940, situacijski načrt z dne 12. 6. 1940, prevod kupne pogodbe, A., 25. 8. 1940, overjene 24. 9. 1942 od sodišča v A., pismo Reichskommissar Veldes (F.), 30. 9. 1942 - prošnja za dovolitev nakupa, Finanzamt Radmansdorf (finančni urad G.), 25. 4. 1943 - prošnja za izstavitev "Unbedenklichkeitsbescheinigung" (potrdilo, da ni ovir za realizacijo ZK vpisa), navodila uradnika Baumgartner, sodišče A., z dne 27. 4. 1943, kako postopati glede vpisa v ZK, "Beschluss T.Z. ....", 26. 8. 1943, da se dovoljuje vpis na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 25. 8. 1940 in "Zahlungsauftrag T.Z. ..." z dne 1. 9. 1943 za plačilo vpisa v ZK, kateri je bil plačan 5. 1. 1944. Pripominja, da je tisti, ki je bil v ZK vpisan kot lastnik sporne parcele, priznal upravičencu lastništvo na podlagi kupoprodajne pogodbe in je odstopil od zahteve v korist resničnega lastnika. Upoštevati je tudi treba zgodovinsko situacijo tistega obdobja (vojna, revolucija, povojni poboji...), pri čemer so ob koncu vojne uničili dokumente občine A. in sodišča. Sodišču predlaga, da zavrže (pravilno odpravi) odločbo ministrstva in potrdi delno odločbo UE A. Ministrstvo v odgovoru na tožbo prereka vse navedbe v tožbi iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, zastopan po Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije, Zunanji oddelek v C., odgovora na tožbo ni podala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je med strankami kot nesporno ugotovljeno, da je A.A. v letu 1940 kupil parc. št. 533/2 k.o. B., pašnik v izmeri 3660 m2, ki je poddelilka parc. št. 533, da se je parcela št. 533 delila v parc. št. 533/1 in 533/2 na podlagi situacijskega načrta Banovine Dravske (za k.o. B.) z dne 12. 6. 1940, iz katerega je razvidno, da parc. št. 533/1 ostane v lasti starega lastnika, parc. št. 533/2 pa preide v last A.A.. Nesporna je tudi ugotovitev, da kupna pogodba iz leta 1940 ni bila izvedena v zemljiški knjigi. Sporno pa je v tem primeru vprašanje, ali je A.A. moč šteti za denacionalizacijskega upravičenca kot osebo, ki mu je bila obravnavana parcela podržavljena na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji (2. točka 3. člena ZDen).

Po presoji sodišča je odločitev ministrstva, da A.A. ni mogoče šteti za denacionalizacijskega upravičenca, ker kupoprodajna pogodba ni bila realizirana v zemljiški knjigi, nezakonita. Denacionalizacijski upravičenec je po pravilu oseba, kateri je bilo premoženje podržavljeno in na tega se praviloma glasi tudi akt o podržavljenju, če se akt o podržavljenju ne ujema v celoti z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, pa je pri ugotavljanju denacionalizacijskega upravičenca potrebno upoštevati tudi dokaze, s katerimi se dokazuje nasprotno lastninsko stanje (tako tudi sodba VSRS, št. U 1765/94-10 z dne 27. 2. 1997). Sodišče ugotavlja, da ministrstvo nasprotnih dokazov, s katerimi so vlagatelji zahteve dokazovali lastništvo predmetne parcele ob podržavljenju ni presojalo in se do dokazov tudi ni opredelilo, kar pa bi moralo storiti v smislu 9. člena ZUP/86, in pomeni opustitev presoje dokazov tudi kršitev pravil postopka, ki je lahko vplivala na odločitev (bistvena kršitev določb postopka). Sodišče pritrjuje tudi tožbenim ugovorom, da do vpisa parcele v zemljiško knjigo ni prišlo ne zaradi neaktivnosti A.A. (iz podatkov v upravnih spisih izhaja, da je bila dne 5. 1. 1944 plačana že taksa za vpis lastništva v zemljiško knjigo), pač pa zaradi takratnih vojnih in povojnih razmer.

Ker je sodišče ugotovilo, da v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka (2. točka 1. odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče izpodbijano odločbo ministrstva odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1. Zadevo je vrnilo ministrstvu v ponoven postopek v smislu 3. odstavka 64. člena ZUS-1, da le to ponovno presoja utemeljenost pritožbe zavezane stranke in pri tem upošteva pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki se tičejo postopka (4. odstavek 64. člena ZUS-1).