Jedro

Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se zato izpodbijani sklep s p r e m e n i tako, da se predlog tožene stranke za povrnitev separatnih stroškov zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je dolžna tožeča stranka plačati toženi stranki 249,01 EUR separatnih stroškov, ker je sodišče moralo zaradi njene prepozno predložene pripravljalne vloge narok preložiti.

Proti odločitvi se pritožuje tožeča stranka po pooblaščencu. Meni, da je sodišče z odločitvijo kršilo določbe o pravdnem postopku. Prva pripravljalna vloga je prispela na sodišče sedem dni pred razpisanim narokom in jo je pooblaščenec tožene stranke prejel 18.9.2008, druga pa je prispela 22.9.2008 in jo je tožena stranka prejela na glavni obravnavi 23.9.2008. Po mnenju tožeče stranke s tem niso nastali nikakršni nepotrebni stroški, saj bi glede na 286. čl. Zakona pravdnem postopku (ZPP), po katerem morajo stranke najkasneje do konca prvega naroka navesti vsa dejstva, tožeča stranka lahko podala navedbe tudi neposredno na samem prvem naroku 23.9.2008, s tem da bi vsebino obeh navedenih vlog navedla na zapisnik. Tožeča stranka zato meni, da je le uporabila svojo procesno pravico, ki ji jo daje zakon in ni prekršila nobene svoje obveznosti, niti zlorabila nobene pravice. Dejanski povzročitelj stroškov je bila tožena stranka sama, ki očitno ni pregledala prve vloge tožeče stranke, nanjo bi lahko celo pisno odgovorila ali vlogo prinesla na narok, če bi to želela. Lahko pa bi nanjo odgovorila tudi ustno na samem naroku. Pritožba se sklicuje še na drugačno sodno prakso, ki jo izkazuje sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1699/2001. Pritožba je utemeljena.

Objavljena sodna praksa o stroškovnih posledicah prepozno vložene pripravljalne vloge je različna. Od take, da tožeča stranka s predložitvijo pripravljalne vloge uporabi zgolj svojo procesno pravico (sklep VSL II Cp 1699/2001, VDS-Pdp 620/02, VSL II Cp 548/08, VSK I Cp 1192/2005) do take, ki šteje nepravočasno vloženo pripravljalno vlogo strank kot zakrivljeno ravnanje po 156. čl. ZPP zaradi zavlačevanja postopka (VSL I Cp 1658/99, VSL I Cpg 1303/99, VSL 514/2000). Za sankcioniranje prepoznih vlog s priznavanjem separatnih stroškov se zavzema tudi avtorica v komentarju ZPP (2. knjiga, stran 41, GV Založba 2006). Na trditev tožnika, da stranki v postopku 286. čl. ZPP omogoča še na prvem naroku za glavno obravnavo navajanje vseh dejstev, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in ponudbo dokazov, potrebnih za ugotovitev njenih navedb, je odgovorilo že sodišče prve stopnje. Obrazložilo je, da je citirano določbo potrebno razlagati v povezavi z 11. členom ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in z 269. členom ZPP, ki omogoča strankam pred glavno obravnavo pošiljati vloge, v katerih navedejo dejstva, ki jih imajo namen zatrjevati na glavni obravnavi. S temi argumenti se strinja tudi pritožbeno sodišče. Nedvomno pa je, da na odločitev sodišča vplivajo konkretne okoliščine vsakega postopka posebej in prav zaradi teh je pritožbeno sodišče v obravnavanem primeru sprejelo drugačno odločitev od prvostopenjskega. Iz podatkov spisa ni mogoče zanesljivo ugotoviti, kdaj so stranke prejele vabilo na narok, razpisan za torek 23.9.2008. Tožeča stranka je pripravljalno vlogo poslala po pošti v ponedeljek 15.9.2008, sodišče jo je prejelo v torek 16.9.2008, tožena stranka pa jo je prejela v četrtek, 18.9.2008, kar ji je omogočilo dva delovna dneva za pripravo odgovora. V naslednji vlogi, vloženi dan pred narokom, namreč novih navedb praktično ni bilo, temveč le priložene fotografije. Tožena stranka na naroku ni pojasnila, na katere navedbe iz predhodne vloge (ki jih je tožnica zaradi ustnosti glavne obravnave morala na naroku predstaviti tudi v ustni obliki) ni mogla takoj odgovoriti (v svoji nadaljnji pripravljalni vlogi je celo navedla, da je večina trditev tožeče stranke za spor povsem nepomembna). Če se je sodišče kljub temu odločilo slediti toženi stranki in narok preložiti, pa stroškov ni mogoče naprtiti brezpogojno (ne glede na končni uspeh v pravdi) v plačilo tožeči stranki, ki je uporabila svojo procesno pravico in ji glede na obstoječe spisovne podatke ni mogoče očitati prekršitve obveznosti, ki ji jo nalaga zakon oz. zavlačevanje postopka. Glede na opisane konkretne okoliščine obravnavanega primera zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da ravnanja tožeče stranke ni mogoče šteti kot krivdno v smislu 156. člena ZPP in ga sankcionirati s plačilom separatnih stroškov. Pritožbi je zato ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog tožene stranke za povrnitev separatnih stroškov zavrne (tretji odstavek 365.čl. ZPP).