Jedro

Pravdna stranka lahko v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP izločitev sodnika zahteva najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe.

29. člen ZST-1 v 2. točki določa, da se kot vrednost zahtevka za odmero takse v sporih o stvarnih služnosti vzame znesek 1.500,00 EUR. Sodna taksa se tako vedno odmeri od navedene vrednost in ne od vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zahteva za izločitev sodnice zavrže (I. točka izreka) in da se zavrne tožničin ugovor zoper plačilni nalog P 26/2019 z dne 25. 1. 2022 (II. točka izreka).1

2. Zoper ta sklep se tožnica pravočasno pritožuje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP (v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah; v nadaljevanju: ZST-1). V zvezi z izpodbijano I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje izpostavlja, da bi se morala sodnica iz predmetne zadeve izločiti iz pravno moralnih in etničnih razlogov, saj je v predmetni zadevi izdala sodbo, za katero ni imela zakonite podlage, zato več nima njenega zaupanja. Ob tem se sklicuje na 72. člen ZPP. Glede II. točke izreka izpodbijanega sklepa pa v bistvenem izpostavlja, da je sodna taksa odmerjena previsoko. Sodišče prve stopnje je napačno pojasnilo, da se taksa odmeri pavšalno od zneska 1.500,00 EUR in uporabi količnik 3,0. V konkretnem primeru je vrednost spornega predmeta 105,00 EUR, zato bi morala po tarifni številki 1111 16. člena ZST-1 sodna taksa znašati največ 18,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v zvezi s I. točko izreka izpodbijanega sklepa pravilno odločilo, da je tožničina zahteva za izločitev sodeče sodnice prepozna. Kot je pravilno pojasnilo, lahko pravdna stranka v skladu z drugim odstavkom 72. člena ZPP izločitev sodnika zahteva najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ker je tožnica zahtevala izločitev sodeče sodnice po končani glavni obravnavi in po izdaji sodbe, kar niti ni pritožbeno izpodbijano, je njena zahteva prepozna, zato jo je sodišče prve stopnje v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Pritožbene navedbe glede nezakonitosti sodbe v predmetni zadevi bodo predmet presoje v okviru odločanja o tožničini pritožbi z dne 23. 7. 2021. Teh razlogov tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep ne more uveljavljati.

5. Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje je pojasniti, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo 29. člen ZST-1, ki v 2. točki določa, da se kot vrednost zahtevka za odmero takse v sporih o stvarnih služnosti – kot je tovrstni pravdni postopek – vzame znesek 1.500,00 EUR. Sodna taksa se tako vedno odmeri od navedene vrednost in ne od vrednosti 105,00 EUR kot napačno navaja tožnica oziroma kakor je vrednost spornega predmetna označila v tožbi. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju pravilno obrazložilo, da se v skladu s tar. št. 1121 ZST-1 za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari določi količnik za odmero takse po 16. členu ZST-1 v višini 3,0. Po prilogi št. 1, kjer je določena višina taks s količnikom 1,0 po tabeli 16. člena ZST-1 pri vrednosti spornega predmeta do 500.000 EUR, je pri vrednosti spornega predmeta do vključno 1.500,00 EUR določena sodna taksa v znesku 50,00 EUR. S količnikom 3,0 je to 150,00 EUR, kot je v celoti pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Pritožbene navedbe so tako v celoti neutemeljene. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti ni zasledilo kršitev na katere pazi uradoma v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP (v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

7. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP).

8. Ker sodišče druge stopnje tožničini pritožbi ni ugodilo, začne skladno z določilom sedmega odstavka 34.a člena ZST-1, 15-dnevni rok za plačilo takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 15. 1. 2022, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

1 V izpodbijanem sklepu pomotoma navedeno 25. 11. 2022.